Mozartov portret večina pozna po čokoladnih izdelkih. Foto:
Mozartov portret večina pozna po čokoladnih izdelkih. Foto:
Kitajski predsednik Džang Dzemin je med obiskom v Salzburgu igral tudi na klavir, ki je nekoč pripadal Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Mozartova rojstna hiša v Salzburgu je preurejena v muzej. Foto: EPA

Veliko preveč not, moj dragi Mozart!

Jožef II.
Rokopis Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je dolgo veljal za izgubljenega, v njem pa je skladatelj zapisal delo Il Trionfo Della Donne, K. 607.
Mozart se je podpisal pod več kot 620 del. Foto: EPA

Mozartova dela bi bila idealno izvedena, če bi jih poustvarjal orkester angelov, ki bi mu dirigiral sveti Peter, sam Mozart pa bi igral klavir.

Blefsikon o Mozartu

V njej je že pred njim velik glasbeni talent pokazala njegova starejša sestra Maria Anna, Nannerl, kot so jo klicali. Brat in sestra sta skupaj nastopala pred različnimi uglednimi gosti, med katerimi je bilo precej evropskih kronanih glav. Mladi Mozart je prva dela zložil že pri petih letih, takrat pa je imel tudi svoj prvi javni nastop. Med njegovimi prvimi deli so glasbena igra Die Schuldigkeit des Ersten Gebots, šolska drama Apollo et Hyacinthus, Missa brevis v d-molu in Maša v C-duru.

Na turnejo pri šestih letih
Že ko je bil Wolfgang star šest let, je oče Leopold svoja najbolj nadarjena od desetih otrok odpeljal na prvo turnejo, najprej v München, istega leta pa tudi na Dunaj, kjer sta očarala cesarico Marijo Terezijo. Na nastopu na avstrijskem dvoru se je rodila tudi ena prvih anekdot o slavnem skladatelju, ki pripoveduje o tem, kako je vladarico očaral tudi s povsem otroškim obnašanjem - skočil ji je v naročje, jo objel okrog vratu in jo živahno poljubil.

Na poti tretjino svojega življenja
Leta 1763 je Leopold svojo družino odpeljal še dlje, v Pariz in London, kjer sta otroka igrala kraljevim družinam, Mozart pa je objavil tudi svoje najzgodnejše simfonije. Domov v Salzburg so se vrnili le za kratek čas. Kronisti so izračunali celo, da je bil Mozart zdoma skoraj tretjino svojega življenja, potovanja pa ga kljub počasnim kočijam in neudobju niso motila.

Italija pomembna za seznanitev z novim slogom
Med obiskom Italije med letoma 1770 in 1773 je Mozart napisal operi Mitridate in Lucio Silla, gostovanje pa je bilo pomembno tudi, ker se je med njim seznanil z italijanskim glasbenim slogom. Med letoma 1774 in 1777 je živel v rodnem mestu, kjer je bil zaposlen kot koncertni mojster na nadškofovem dvoru, iz tega obdobja pa izhajajo dela, kot so maše, simfonije, vsi njegovi violinski koncerti, šest klavirskih sonat, nekaj serenad in njegov prvi veliki klavirski koncert K271.

Umetnikov mošnjiček ni bil prazen
Salzburg je nato zaradi pomanjkanja izziva za nekaj let zapustil ter nekaj mesecev živel in delal v Mannheimu v Nemčiji, kjer se je prvič resno zaljubil v Aloysio Weber, sestro svoje kasnejše žene. Nato se je selil od Pariza do Münchna in končno Dunaja, kjer je upal, da bo dobil redno zaposlitev na dvoru. To se sicer ni zgodilo, a je tudi kot svobodni glasbenik dobro zaslužil s komponiranjem, izdajanjem glasbe, skladanjem po naročilu, še posebej oper, igranjem v javnosti ali na zasebnih koncertih veljakov in s poučevanjem. Redno službo je nato dobil kot komorni glasbenik, ki mu ni bilo treba delati drugega, kot pisati glasbo za dvorne plese.

Haydnov poklon Mozartu
Človek z izrazitim glasbenim talentom pa ni imel daru za finančne zadeve, zato se je kljub dobri plači večkrat znašel v denarnih teževah in si je moral denar tudi sposojati. V zgodnjih letih dunajskega življenja je med drugim napisal opero Die Entführung aus dem Serail, s katero je prestopil meje tradicionalne opere. Pesmi v njej so dolge in zapletene, kar je cesar Jožef II. komentiral s slavnimi besedami: "Veliko preveč not, moj dragi Mozart!" Kljub temu je bilo delo uspešnica, ki je pomagala utrditi Mozartov sloves, h kateremu so pripomogli tudi godalni koncerti, posvečeni Haydnu. Ta je bil navdušen nad njimi, Leopoldu pa je o njegovem sinu dejal, da je Wolfgang Amadeus največji skladatelj, kar jih Haydn pozna po imenu ali osebno, saj ima dober okus, in še več, najboljše znanje komponiranja.

Rekviem, kot bi ga pisal zase ...
Mozart je na Dunaju živel do konca svojega kratkega življenja. Umrl je 5. decembra 1791, v skladu s takratnimi navadami pa so ga kot večino drugih umetnikov in ljudi brez nepremičnih na Dunaju pokopali v neoznačen grob v enem od dunajskih predmestij. Za sabo je med drugim pustil nedokončani Rekviem, ki ga je nato po skladateljevih navodilih dokončal njegov učenec Süssmayr.

Odgovorni za hitrost: naročniki
Mozart je bil sposoben pisati izredno hitro, k čemur so veliko pripomogli roki, ki so mu jih postavljali naročniki. Seznam njegovih del je zelo obsežen, saj obsega več kot 620 skladb. Za njegova začetna dela je značilen galanten in čustven slog, ki ga je v poznejših letih zamenjal bolj dramatičen izraz. Prvi jih je po vrsti znanstveno razvrstil in uredil botanik, mineralolog in znanstvenik Ludwig von Köchel.

Kdo bi Mozartovo delo izvedel idealno?
Med Mozartovimi najpomembnejšimi prispevki so ob Rekviemu Mala nočna glasba, Mala prostozidarska kantata, Čarobna piščal, Figarova svatba, Pariška simfonija, Don Juan, Haffnerjeva, Linška in Praška simfonija ter številna druga dela, od katerih jih izvajalcem in dirigentom kar nekaj zna zagreniti življenje. Idealno bi bila izvedena, če bi jih poustvarjal orkester angelov, ki bi mu dirigiral sveti Peter, sam Mozart pa bi igral klavir, kot se norčuje eno od knjižnih del o Mozartu.

Veliko preveč not, moj dragi Mozart!

Jožef II.

Mozartova dela bi bila idealno izvedena, če bi jih poustvarjal orkester angelov, ki bi mu dirigiral sveti Peter, sam Mozart pa bi igral klavir.

Blefsikon o Mozartu