Skoraj vsi obiskovalci so se že posedli na svoja mesta v mali dvorani Hale Tivoli, ko so se zaprle luči. Vse oči so bile uprte na oder, kjer so želele videti prihod zvezde večera. A Jean Michel Jarre je presenetil, saj se ni pokazal med množico elektronike na odru, temveč je prišel kar na parter, med ljudi, kjer se je osvetljen z lučjo rokoval z vsemi, ki so prišli poslušat album, ki je nastal pred 32 leti.

A tudi Jean Michel je z navdušenim premikanjem do odra želel pokazati, da ni za staro šaro. Ko je prišel na oder, je v za Francoza presenetljivo lepi slovenščini pozdravil ter dejal, da je zelo vesel nastopa v Ljubljani, saj je naj bi po izidu Oxygena eno izmed prvih pisem navdušenja in podpore prejel ravno iz Slovenije.

V svojem začetnem nagovoru je še dodal, da bo vse zaigrano v živo, in to na starinske analogne sintetizatorje, zaradi česar se tudi opravičuje za morebitne napake, ki bi lahko nastale. Vse skupaj je bilo ozaljšano tudi s slovenskim prevodom, ki je proizvedel še posebej zabaven začetek. Namreč: Francoz, ki govori lepo angleščino, si poleg tega organizira še slovenskega tolmača.

Po koncu govora smo bili naprošeni, da potrpimo, dokler se "mašine" ne ogrejejo, nato pa se je začelo zares: legendarni album Oxygene se je začel, poleg ušes pa so bila z vsemi vizualijami zaposlene tudi oči. To, da bo zelo poskrbljeno za vizualno plat koncerta, smo vsi vedeli, a kar je bilo zares nekaj popolnoma posebnega, je bil trenutek, ko so je nad vse štiri nastopajoče spustilo ogledalo, preko katerega smo lahko videli celotno dogajanje na odru z vrha.

Koncert je bil izveden v živo na stare analogne sintetizatorje."Od igranja na elektronsko klaviaturo v obliki kitare preko igranja na teremin in navdušenega dvigovanja rok ter spodbujanja občinstva je koncert prišel do konca, Jean Michelu se je bilo nekako hudo posloviti.
Zadnjo pesem (iz Oxygene 7-13) je zaigral kar sam, na koncu pa nam je še obljubil, da bo kmalu prišel nazaj, in sicer s koncertom na odprtem. Hala Tivoli se je sicer spodobno držala, vendar akustika ni njena najboljša značilnost. Upajmo tako le, da bo dvorana v Stožicah primernejša za takšne dogodke v prihodnje. Prav škoda pa je, da ni začel prej, da bi lahko nastopil v Križankah.

Za vse, ki ste koncert zamudili, vas v bližini čaka kar nekaj popravnih izpitov, in sicer jutri v Beogradu, 12. novembra v Budimpešti, 13. v Pragi ter 28. v Bratislavi.

Upajmo pa, da bo držal obljubo in nas naslednje poletje ponovno obiskal pred kakšnim veličastnim slovenskim ozadjem.

Jean Michel, srečno do naslednjič.
Tekst in fotografije: Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si