Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 12 glasov Ocenite to novico!
Festival Ment
Ljubljana te dni diha s 'showcase' festivalom Ment. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Ment je tudi prizorišče srečanj raznovrstnih mrež, in sicer nadzornega sveta združenja neodvisnih založnikov IMPALA, mreže 14 evropskih koncertnih dvoran Liveurope in novonastale platforme INES, ki jo tvori osem evropskih showcase festivalov. Poleg tega na Mentu poteka prvo srečanje novinarjev svetovnega glasbenega medija beehype. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Več kot 60 svežih in drznih izvajalcev z vseh koncev Evrope se te dni predstavlja na festivalu Ment, v ospredju konference pa so smernice in dileme glasbene industrije. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Prvi večer so Katedralo Kina Šiške razgreli člani zasedbe Young Fathers do te mere, da se jim je občinstvo ob koncu pridružilo na odru. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Na odprtju so nastopili domači Nesesari Kakalulu in Neomi ter Glintshake, Algiers in Young Fathers. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Nastopajočim na letošnjem Mentu tudi letos poleg prostora na enem izmed prizorišč festivala pripada še posebej ob tej priložnosti zasnovan plakat. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Nalogo, da njihovo glasbo prenesejo v vizualno govorico, so zaupali več kot 60 umetnikom, nastala pa je zbirka plakatov, ki jo slab teden pred začetkom četrtega festivala predstavljajo v galeriji DobraVaga. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Druženje, mreženje, spoznavanje, izmenjava mnenj - osrednje dejavnosti na festivalu Ment. Foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Ment Ljubljana je pred kratkim za najboljši manjši in najboljši klubski festival v Evropi razglasilo združenje evropskih festivalov Yourope, ki podeljuje evropske festivalske nagrade. Foto: Matjaž Tavčar

Dodaj v

Ko albume ustvarja umetna inteligenca ... Kaj ostane glasbenim "romantikom"?

Kje je prostor za 'showcase' festivale, kot je Ment?
2. februar 2018 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ment je te dni skupni imenovalec za glasbenike in pomembne igralce v glasbeni industriji doma in v tujini. Toda ideje povezovanja in mreženja na terenu v dobi umetne inteligence in spletnih platform počasi postajajo že skoraj utopične.

Platforma za pretakanje glasbe Spotify je na začetku leta prek založbe Flow Records izdala prvi album, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Hello World je komercialni album, na katerem se pojavi več izvajalcev. Posnel ga je francoski kolektiv SKYGGE, na njem pa gostujejo tudi odmevna imena glasbene industrije, med drugim Kiesza in Stromae. Prvi mož kolektiva SKYGEE je skladatelj, avtor in producent Benoit Carré. Njegov pomočnik pa je François Pachet - mož, ki velja za največjega znanstvenika na področju ustvarjanja glasbe s pomočjo umetne inteligence - glasbe, ki jo ustvarjajo stroji.

"To se mi zdi strah vzbujajoče – ne ravno zato, ker glasbe ni ustvarila nečloveška entiteta, ampak zaradi denarja, ki je za tem. Smo pri tem, da en igralec priskrbuje celotno verigo ponudbe. Ne samo, da računajo za glasbo, ampak jo tudi ustvarjajo, nadzorujejo metode, kako pride do občinstva, in tudi, do kakšne mere pride do poslušalcev – prek algoritmov. To se mi zdi zelo nevaren postopek. In to je nekaj, kar nakazuje na to, da industrijo ta trenutek bolj obvladuje denar kot prej. Razumem, zakaj. Ker smo v industriji izgubili toliko denarja pred dobo pretočnih platform. Upam samo, da s tem ne bomo izgubili duše," je povedala v pogovoru za MMC ustanoviteljica neodvisne glasbene agencije Chimes Magdalena Jensen.

Njen življenjepis je impresiven. Preden je ustanovila svojo glasbeno agencijo, je delala kot menedžerka dvojca Paula & Karol in tako vstopila v svet glasbene industrije. Pred tem pa je več let delala kot novinarka za poljski radio. Poleg tega je soustanoviteljica in direktorica novoustanovljenega Music Managers Foruma (MMF) Poljska. Štiri leta je organizirala Evropski glasbeni sejem CJG (zadolžena za mednarodne odnose in konferenco) in producirala številne konference in dogodke, kot sta Niewidzialny Dizajn in Media Meets Literacy.

"Zame je glasba nekaj več – je moj kruh. Upam, da je ozadje oziroma 'soundtrack' za vsa življenja. Vem, da glasba spodbuja čustva, spomine, zato spomin na svoj prvi poljub vtisnete v skladbo, ki se je vrtela v ozadju. In ko jo spet slišite, ga prikličete nazaj. To definira trenutke v našem življenju," je poudarila Jensenova.

Toda glasba ima dve vzporedni življenji - eno poteka na spletu, druga (romantično) še naprej na koncertnih odrih. "Še posebej, kar zadeva glasbeno industrijo, ki poteka na terenu, je večina profesionalnih izvajalcev še vedno zaljubljencev v glasbo. Toda gre za zelo tekmovalni trg, zato morajo biti komercialno usmerjeni," je svojo izkušnjo delil član programskega odbora največjega evropskega 'showcase' festivala Eurosonic iz Nizozemske, vodja mreže ETEP (European Talent Exchange Program) in mreže CEETEP (Central East European Talent Exchange Programme) ter vodja Dutch Export Officea Ruud Berends.

Ob tem je poudaril, da ima splet prednosti in slabosti. "Ne pozna meja – ne kulturnih, ne družbenih, ne medijskih. Če si zelo dober, te opazijo, če se znaš predstaviti na pravi način in na pravih platformah. Morate se zavedati, kdo je vaše ciljno občinstvo in kaj želite doseči. Če ste pametni, edinstveni in izvirni ter konsistentni v svojem delu, pridete hitreje do priložnosti. Toda te vam nihče ne zagotovi. Je igra, ki jo igrajo vsi – ne glede na velikost države, od kod prihajajo," je dodal Berends.

Pomembnost festivalov, kot je Ment
Slovenija je v "igro" pred štirimi leti poslala 'showcase' festival Ment. Od srede naprej se na koncertnih odrih po Ljubljani predstavlja več kot 60 svežih in drznih izvajalcev z vseh koncev Evrope. Festival sledi vzoru, ki so ga leta gradili na festivalih, kot je Eurosonic. "Na njem nastopajo samo mladi in še manj uveljavljeni izvajalci iz vse Evrope. Prav tako nismo profitna organizacija – ne težimo h komercialnemu uspehu, ampak smo bolj idealisti. Trudimo se izbrati in predstaviti najboljše skupine iz Slovenije, Litve, Španije, Portugalske, Islandije, Finske … Na naši platformi. Pravi množici profesionalcev iz evropske glasbene industrije in medijev. Celoten dogodek je naravnan k temu, da pripomore k uspehu izvajalca, ki tam nastopa," je pojasnil Berends.

Čeprav Eurosonic že nekaj časa presega meje države, iz katere izhaja, je drugače z Mentom. Toda, kot je poudaril Berends, ima tudi majhen trg, kot je slovenski, svoje prednosti: "Na majhnem trgu je lažje vse spraviti na en kup. Ni lahko, je pa lažje. Moraš se zavedati, da je potrebno za dosego cilja sodelovanje. In ni pomembno, ali si organizator koncertov, izvajalec ali lastnik koncertnih prostorov. Težava malih trgov je, da izvajalec težko preživi, če samo igra na njem. Mora ven. Čez mejo, da preživi."

Glasba kot posel
Kaj pravzaprav preostane "romantikom" na majhnih trgih? "Posel vodi denar, toda če poslušate menedžerje in izvršne direktorje ter vodje glasbene industrije, ko predstavljajo svoje 'proizvode', vedno uporabljajo jezik čustev. 'Ta izvajalec se nas je dotaknil, ta album je čustvena bomba ...' Fraze. Glasbeni posel je posel. Vrti se okoli denarja. Ne glede na to, kar drugi rečejo. Toda kako glasba deluje na poslušalca, nima prav nobene zveze z denarjem. Fant, ki igra na vogalu kitaro, te privabi in vzbudi v tebi čustva. Skladba, ki jo slišite na radijskih postajah, se dotakne vašega srca. Nikoli ob tem ne razmišljate o denarju. Glasba kot umetnost vedno temelji na čustvih. In glasba kot posel vedno temelji na denarju," je razmišljal o poslovno naravnani glasbeni industriji Markus Linde, veteran med neodvisnimi nemškimi agencijami za 'sync'.

V svoji karieri v založništvu (trženje in novačenje izvajalcev za CBS, BMG, Sony Music), izdajateljstvu (izvršni direktor pri Freibank Music Publishingu) in menedžmentu izvajalcev si je nabral kopico izkušenj ter znanja, iz katerih črpa, tako kot tudi iz ljubezni do glasbe. Za sabo ima dolg in uspešen seznam uvrščanja glasbe v nacionalne in mednarodne oglaševalske kampanje in filme.

"Svojo službo – ko prodajam svoje glasbene ideje za oglase direktorjem, naročnikom in oglaševalskim agencijam -, lahko opravljam pragmatično. Lahko jim predlagam, zakaj je kakšna skladba prava za njihov oglas. Lahko, da zaradi tempa, izvajalca, proračuna … Nikoli pa nikogar ne zanima, ali je izvajalec dober v živo. To naročnika ne zanima. Toda ko sam vidim izvajalca in vidim, kakšno interakcijo vzpostavi z občinstvom, je to odločilni dejavnik, zakaj se odločim, da kakšno skladbo sploh predstavim naročniku. Spomnim se vzdušja, čustev in tega, kakšen tip občinstva je prevladoval na koncertu. Gre za čustveno izkušnjo," je razložil Linde.

Čustva, ki niso umetna
Gre za občutja, ki jih ni mogoče ujeti na posnetek. "Ko si na koncertih in opazuješ ljudi, kako samo snemajo s prenosnimi telefoni, se zaveš, da zamujajo toliko akcije na odru. Živahnosti. To, kar počnejo izvajalci. Imajo možnost, da vidijo avtentičnost. Lahko začutijo, ali je izvajalec resen ali ne. Priprav in čustev, ki so vložena v nastop, ne morete začutiti prek YouTuba. Vedno raje izberem manjša prizorišča, da lahko vidim izvajalca od blizu. Da vidim posameznika, kako stoji ob meni in deli z mano občutje. Gre za izkušnjo," je prepričan Linde.

Zato tudi meni, da glasba bolj kot kdaj koli prej postaja ozadje oz. 'soundtrack' naših življenj: "Vedno bolj raznobarvni. In od vseh medijev, ki obstajajo – od digitalnih spletnih platform do starih prodajaln zgoščenk -, je izbira velika. Glasba je atraktivna, ker je 'soundtrack' naših življenj. Ne na poslovni način, kjer se vrti denar. Zamislite si svet brez glasbe. V petih minutah bi opazili, da je nekaj narobe."

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov s četrte izvedbe Menta.

Klavdija Kopina, foto: Matjaž Tavčar
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Festival Ment
Prijavi napako
Komentarji
stari59
# 02.02.2018 ob 09:43
Kaj preostane glasbenim "romantikom"? Ih, kaj, stara muska, tako kod do sedaj..
LeniP
# 02.02.2018 ob 09:21
Včasih je potrebna tudi slaba glasba, da lahko potem uživaš ob res edinstveni vrhunski glasbi. Predstavljajte si, da bi vsak dan imeli za kosilo svojo najljubšo jed. Menim, da bi se vsi hitro naveličali. Raznolikost je pomembna. Napake so del življenja.
Simba
# 02.02.2018 ob 08:13
Bolje umetna inteligenca kot pa razstavni eksponati plastičnih operacij
skorpijon93
# 02.02.2018 ob 23:26
VSE SLABŠE JE IN BO. AMEN !
nuLanuLa
# 02.02.2018 ob 09:20
Izraz glasbena INDUSTRIJA pove vse.
SpicyWeiner
# 02.02.2018 ob 07:57
Bolje umetna inteligenca, kot pa brez kakršnekoli inteligence(Katy Perry)
bass0
# 03.02.2018 ob 13:22
Kot glasbenika me moti, kako agencije skušajo glasbo prodati kot neko ozadje za oglaševanje, za lokale, za zabave... vse to povzroči, da moč glasbe razvodeni. Če bi imela glasbena industrija integriteto, ne bi dovolila, da se to dogaja.

Osebno sem prav hvaležen, ko nakupujem v kaki trgovini, kjer se glasba ne vrti. Šele takrat se zavem, kako sproščujoča je ta tišina - in kako naporna je velikokrat glasba v ozadju za našo pozornost.
PONOS
# 02.02.2018 ob 10:29
Kot napovedano bo tehnologija prevzela vse pore.Človek bo de facto ostal brez dela.Ergo razvoj je prehitel sistem.Potreba po novem sistemu...Vsak človek bo priskrbljen in bo delal kar želi hkrati bo imel vse kar potrebuje.Kdo to plačuje?Tehnologija.Dela zastonj jo popolnoma izkoriščamo.Hkrati je pretrgan denarni tok ki ga je treba zapret.Ni delavcev -ni potrošnikov.Lastnikom je vseeno kdor nadzira vso proizvodnjo odloča.Zanimiva pa bo prehodna rešitev.UTD?Večji socialni transferji?
sagoza
# 07.02.2018 ob 14:34
"Kaj ostane glasbenim "romantikom"?"

strah pred umetno inteligenco je odveč, izvira pa iz nepoznavanja tehnologije oziroma iz povprečnega človeka, ki ne zmore od sebe dati nekaj več. osnova produkta umetne inteligence so zbrani podatki a ključni podatki še vedno izvirajo iz tega kar umetnik da od sebe in končno je tudi človek tisti, ki izbira med tem kaj je dobro za njega in kaj ni. navdušenje nad glazbo ustvarjeno z pomočjo umetne inteligence ("z pomočjo" in ne "z" umetno inteligenco) bo kmalu mimo če ne bo dodane vrednosti iz strani umetnika! zato se v bistvu ne bo spremenilo ničesar v odnosu umetnik-glazba, dvignila se bo le kvaliteta glazbe, saj bo umetna inteligenca sugerirala in inspirirala umetnika in končno koregirala njegove napake. spremenil se bo samo pristop ustvarjanja glazbe ne pa kreativni doprinos umetnika, zato romantika ni pod vprašajem prej obratno, prihaja namreč glazbena renesansa!

to kar pa čaka človeka v prihodnje, je soočanje z lastno ustvarjalnostjo, kajti neustvarjalno delo bo pristalo v kategoriji povprečja in bo zato tudi povprečno plačano (ajaj bodo stokali levičarji, štrukalj bo vsak drugi dan štrajkal po ulicah). Sem spada žal tudi mojsterstvo, ki ga je bilo moč pridobiti z dolgoletnimi izkušnjamai in znanajem ki se je prenašalo iz roda v rod, saj bo to delo mojstra opravila umetna inteligaca, ki pospešeno vso to znanje srka vase. tistemu, ki pa bo znal iz sebe izvleči nekaj več, pa se odpirajo vrata v čudoviti svet, ko bo z nekaj potezami lahko ustvarjal mojstrovine za katere danes potrebuješ ogromno znaja in še kaj več kot to (seveda je tukaj prisoten paradoks, nekaj več lahko daš iz sebe le če dlje časa opravljaš neko dejavnost). sistem je vedno enak, tisti ki prvi pride pobere smetano in tudi v tem primeru bo tako. tehnologija je že sedaj dostopna vsakomur, vsak lahko z pomočjo aplikacije naredi kvalitetno galzbo za reklamne spote brez kršitve avtorskih pravic, ker bo umetna inteligenca poskrbela da bo glazba originalna, in to zastonj in v izjemno kratkem času! in ko bo teh produktov na trgu kot solate, potem bodo v ospredje spet stopili tisti pravi umetniki, ki bodo znali vgraditi v produkt nekaj več. Tako da vrednost slednjih bo vedno visoka, kajti človek nosi v sebi "skrito" bazo podatkov ki jih je nabiral skozi tisočetja evolucije in tega je nemogoče preseči, končno se vse dela za človeka in ne za umetno inteligenco samo.

pa še napotek za politike butalce, bo treba spremeniti šolski sistem ki trenutno proizvaja povprečneče (vso to znaje ki se ga nabira v osnovni,srednji in višji šoli jutri ne bo imelo nobene prave vrednosti več), v sistem ki bo proizvajal talente, če bomo hoteli konkurirati (vsak je nekje talentiran, problem današnjega sistema je da je talent v veliki večini poteptan, le v manjšem številu se poklopi, treba je dvigniti izkoristek!). to je priložnost ki jo že zamujamo, kati umetna inteligeca je že tu in v 10 letih bo prvi vlak že mimo in tisti ki bo na vlaku bo užival v smetani, tako da pamet v roke, če svoje delo jemljete resno.
Janx
# 05.02.2018 ob 10:37
Algoritmi za delanje glasbe se uveljavljajo tudi pri nas. Tako kot se vrti izključno glasba, ki ustreza oglaševalcem in "najširšem krogu poslušalcev", kar naredijo z anketo. Predvsem na Infonetu delajo na ta način. catch pa je ,ker dajo v poslušanje 10 komadov, ki jih izberejo sami in kjer imajo kaj tudi od avtorskih pravic. Velika večina komadov pa je od dveh, treh založb, Sony, Universal, Menart, čudežno pa je med 100 najbolj predvajanimi komadi kar osem Raayevih. Seveda ne zato ker je tako dobra glasba, pač dal je del pogače.
Oblak je prevelik monopolist pri nas, dejansko pa to sploh niso popolnoma privatne radijske postaje, kar sam pravi, država mu je zaradi političnih poznanstev pomagala s koncesijami za par postaj iz tega pa je sedaj naredil že monopol,kar je v nasprotju z zakonom. Kupuje vse kar lahko, nazadnje Radio Evropa, ki je bila vskj kolikor toliko kvalitetna, sedaj je to radio BOB , preverjena mešanica 80 in 90 ih.
Taisti tip pravi, da Slovenija ne premore 100 dobrih rock komadov, da se zato ne vrtijo ,da moramo zato nonstop poslušati Nickleback, Leny Kravitza, Green Day..., da sploh ne omenjam popa.
Naše šikanirajo (tudi s pomočjo politike in celo kolegov glasbenikov, )ker se borijo za svoje avtorske pravice, ker ne pustijo ,da nas potolče založniški sistem kot v zda, kjer je glasba na radijih in tv namenjena zgolj samo še za 14 letnike.
O tem bi tudi morali govoriti na MENT. Dobro je, da se pove kako je v svetu, moramo pa govoriti tudi o naši situaciji.
heristalski166
# 03.02.2018 ob 19:20
tehnologija bo velik prej kot umetnost, ki je po mojem prepričanju ne bo nikol zares prevzela (lahko se štanca po enih algoritmih ampak se človek tega nažre in tudi očitno ne more bit izraz človeškega doživetja s katerim bi se ljudje identificirali), prevzela naravoslovje in tehniko kar set tok forsira danes
Kazalo