Opus skladatelja, dirigenta, pedagoga in glasbenega pisca Lojzeta Lebiča sega od zborov, komorne in vokalno-instrumentalne glasbe do velikih instrumentalnih in orkestralnih skladb. Za svoje delo je trikrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za skladateljski opus. Foto: BoBo
Opus skladatelja, dirigenta, pedagoga in glasbenega pisca Lojzeta Lebiča sega od zborov, komorne in vokalno-instrumentalne glasbe do velikih instrumentalnih in orkestralnih skladb. Za svoje delo je trikrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za skladateljski opus. Foto: BoBo

Lojze Lebič je častilec večnih estetskih vrednot in hkrati izjemen pripovedovalec osebnih resnic, velik v podrobnostih in sila prvinski v zasnovah svojih glasbenih del, glasbeni mistik po svojem ustvarjalnem bistvu in pragmatični razsvetlitelj po svojih kompozicijskih rešitvah, strog do sebe in sveta ter razumevajoč, celo blag do vsega, kar utegne širiti pogled onkraj trenutnega navdiha.

Leon Stefanija
Za Lebiča je glasba, kot je povedal v enem izmed intervjujev, "med vsemi umetnostmi najbolj družbena; izvaja se skupinsko (zbori, orkestri), posluša skupinsko (koncerti), mogoča je samo v široki komunikacijski verigi med ustvarjalcem, poustvarjalcem in poslušalcem, kar pa pri tem nastaja in se sprošča, je nepredvidljivo valovanje in dogajanje v duši svobodnega posameznika". Foto: BoBo

Nagrajen bo za obsežen glasbeni opus, za svojo vseživljenjsko pripadnost Koroški ter za ohranjanje in promocijo koroške ljudske pesmi v vseslovenskem in širnem kulturnem prostoru, piše v obrazložitvi nagrade.

Slovesnost s podelitvijo nagrade bo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve založbe v Celovcu. Nagrado bosta Lebiču izročila predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Podelitve se bo udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Nagrado, poimenovano po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije Jošku Tischlerju, podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij. Nagrado prejmejo kulturniki in drugi posamezniki za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki pomembno prispevajo v zakladnico slovenske narodne skupnosti na Koroškem, so sporočili organizatorji.

Arheolog, ki ga je poklicala muza
Lojze Lebič (1934), ki bo 36. prejemnik Tischlerjeve nagrade, velja za enega najuglednejših slovenskih skladateljev. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobil razmeroma pozno; najprej je doštudiral arheologijo, nato pa leta 1972 na Akademiji za glasbo končal kompozicijo in dirigiranje. Kot ustvarjalec se je uveljavil že v družbi skupine Pro musica viva, ki se je spogledovala s sodobno resno glasbo.

Bil je korepetitor na Srednji baletni šoli v Ljubljani, pozneje je poučeval dirigiranje na Pedagoški akademiji ter predaval na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vodil je APZ Tone Tomšič in Komorni zbor RTV Ljubljana.

Navdihuje ga zborovska glasba
Ustvarjalno se je najprej posvečal vokalu, zlasti zboru. V veliki meri je izkušnja z vokalno glasbo tudi zakladnica znanja in navdiha za njegov ustvarjalni opus sploh. Vrsta njegovih vokalnih del je še danes kljub tehnični zahtevnosti pogosto na koncertnih sporedih.

Skladal je za vse vrste zasedb. Njegove skladbe, med katerimi izstopajo kantata Požgana trava, simfonična dela Korant, Nicina, Queensland music, Cantico I in Cantico II ter vokalno-instrumentalni Miti in apokrifi in Ajdna, so bile izvedene na številnih festivalih po svetu. Leta 1994 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto pozneje pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Lojze Lebič je častilec večnih estetskih vrednot in hkrati izjemen pripovedovalec osebnih resnic, velik v podrobnostih in sila prvinski v zasnovah svojih glasbenih del, glasbeni mistik po svojem ustvarjalnem bistvu in pragmatični razsvetlitelj po svojih kompozicijskih rešitvah, strog do sebe in sveta ter razumevajoč, celo blag do vsega, kar utegne širiti pogled onkraj trenutnega navdiha.

Leon Stefanija