V okviru 25. slovenskih glasbenih dnevov bodo zaznamovali 100. obletnico rojstva skladatelja Marijana Lipovška: v Narodni in univerzitetni knjižnici so odprli razstavo Horizonti ... Akordi / Hommage a Lipovšek. Na ogled bo do 19. aprila, tematizira pa skladateljeve raznovrstne glasbene dejavnosti.

Postavitev sta pripravili predstavnica Pedagoške fakultete v Ljubljani Mirjam Žgavec in vodja programske službe Festivala Ljubljana Veronika Brvar v sodelovanju z Glasbeno zbirko NUK, ki hrani glasbenikovo zapuščino. Ob odprtju razstave bosta zbranim spregovorila skladatelja, Prešernov nagrajenec Jakob Jež in dobitnik nagrade Prešernovega sklada (ter Lipovškov sin) Bor Turel.

Dogodek bo popestrilo tudi izvajanje Lipovškove glasbe. Pesem Vihar bo pod taktirko dirigentke Branke Potočnik Krajnik zapel ženski komorni pevski zbor Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Impromptu št. 1 iz Treh impromptujev bo izvedla pianistka Milanka Črešnik, nekaj pastirskih in prazničnih pesmi iz zbirke Dvajsetih mladinskih pesmi za klavir pa bodo izvedli učenci glasbene šole Domžale.

"Vizionar v slovenskem kulturnem prostoru"
Programska knjižica 25. slovenskih glasbenih dnevov navaja, da je razstava skušala ugotoviti, ali je bil skladatelj, pianist, organizator, učitelj in prevajalec Lipovšek vizionar v slovenskem kulturnem prostoru. Hommage a Lipovšek bo prikazal vrednotenje skladateljevega glasbenega delovanja iz preteklosti do danes in poiskal njegovo umetniško vrednost za prihodnje rodove.

Lipovšek je bil vsestranski človek: poleg skladateljskih in pianističnih dejavnosti, po katerih je najbolj prepoznaven, je bil še urednik, predavatelj, pedagog, prevajalec, kritik, publicist, esejist, fotograf in alpinist. Mnogim ljubiteljem gora je znan kot avtor knjige Steze, skale in smučišča.

Glasba v genih
V skladateljskem smislu je predstavnik slovenske neoklasicistične smeri. Kot izvrsten pianist pa je bil tudi spremljevalec svoje hčerke, svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Kot poustvarjalni umetnik je nasprotoval larpurlartistični virtuoznosti na škodo glasbene vsebine kot izhodišču za "vse drugo, o čemer sodimo, da obstaja povedanega v glasbenih delih". Za svojo vsestransko ustvarjalnost je leta 1974 dobil Prešernovo nagrado.