Foto:
Foto:
Matjaž Romih
Matjaž Romih je prvič nase opozoril kot nagrajenec Festivala slovenskega šansona. Kljub temu sam sebe opredeljuje kot kantavtorja. Foto: Goran Antley

Prvenec Matjaža Romiha nosi naslov Novice iz Slovenije, v živo pa ga je avtor predstavil v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja. Svoj prvi paket glasbe je zaigral v družbi uveljavljenih glasbenikov. Na odru so ob njem stali harmonikar Drago Ivanuša, violinistka Jelena Ždrale, kontrabasist Marko Gregorič, kitarist Luka Ropret in bobnar Blaž Celarec.

Preprostost, ki ne dopušča elitizma
Še preden si boste prvič predvajali Romihovo zgoščenko - izdala jo je Založba kaset in plošč RTV Slovenija -, si že lahko ustvarite približno predstavo, za kaj pri njegovi glasbi pravzaprav gre. Če namreč drži, da je vsaka glasba avtobiografska, potem je Romihova glasba preprosta. Matjaž Romih namreč o sebi pravi, da ima rad preproste stvari in preproste besede. Zato ga snobovski elitizem ne zanima, zato pa ga toliko bolj prevzame iskanje zatočišča pred norim svetom v intimi in ljubezni.

Kavtavtor degradiran na stopnjo kavčavtorja
Čeprav je Romih predvsem kantavtor, ga je Slovenija bolje spoznala leta 2005, ko ga je žirija Festivala slovenskega šansona imenovala za najboljšega izvajalca. Matjaž Romih začetke svoje glasbene kariere poišče v študentskih letih, ko je tudi s pomočjo kitare skušal poiskati "ženske žrtve". Že takrat pa se je kazala možnost, da bo glasba za vedno ostala del Romihovega življenja: "Lahko rečem, da so že nekatere moje prve pesmi postale priljubljene med prijatelji, saj so me večkrat prosili, naj jih igram ob večerih, ko smo si z vinom in kitaro lepšali svet. Po umiku iz divjega in pestrega študentskega življenja sem na svoje kantavtorsko ustvarjanje pozabil. Postal sem zagrizen kavčavtor."

Pri tem pa na srečo ni ostalo. Kretnice Romihovega življenja sta premaknili dve družinski slavji. Romih se je lotil pisanja pesmi o življenjih obeh slavljencev in njegovo ustvarjalnost je prvič spodbudila časovna stiska. Prvič se je namreč znašel v situaciji, ko je moral pesem dokončati do določenega datuma. Do datuma zabave. Delo "po naročilu" sorodnikov pa je v Romihu spodbudilo želji po pisanju pesmi. Nastalo jih je okoli dvajset in ena je pristala na mizi, okoli katere so se posedli žiranti Festivala slovenskega šansona. Nadaljevanje je znano.