Oktobra lani je Nick Cave izdal album Ghosteen, ki je 17. studijski album z zasedbo The Bad Seeds. Ta sledi temačni plošči Skeleton Tree iz leta 2016, ki jo je napisal po sinovi tragični smrti in jo leto pozneje v sklopu svetovne turneje predstavil tudi v Ljubljani. Foto: AP
Oktobra lani je Nick Cave izdal album Ghosteen, ki je 17. studijski album z zasedbo The Bad Seeds. Ta sledi temačni plošči Skeleton Tree iz leta 2016, ki jo je napisal po sinovi tragični smrti in jo leto pozneje v sklopu svetovne turneje predstavil tudi v Ljubljani. Foto: AP
Več svetovno znanih imen opominja na ogroženost svobode govora

Nick Cave s svojimi oboževalci komunicira veliko bolj osebno od povprečnega megazvezdnika: na spletni strani The Red Hand Files zbira vprašanja na katero koli temo in nato nanja odgovori s premišljenimi, pogosto duhovitimi in vedno pronicljivimi sestavki. Doslej se je med drugim izrekal že na temo Palestine, umetne inteligence, legitimnosti tega, da umetniki prodajajo majice s svojo podobo, in celo o tem, kako se je leta 2015 spopadel s smrtjo 15-letnega sina. Tokrat ga je nekdo vprašal, kakšno je njegovo mnenje o "kulturi črtanja", torej bojkotiranja ljudi na podlagi njihovih problematičnih stališč ali dejanj. Odgovor bo za marsikoga presenetljiv: kritičen je do tega, da se ljudje "nočejo spopasti s težkimi idejami".

"Politična korektnost je postala najbolj nesrečna vera na svetu," je zapisal. "Nekoč častivreden poskus, da bi si družbo zamislili kot bolj enakopravno, zdaj uteleša vse najslabše, kar vera ponuja (in nič od vsega lepega) – moralno neomajnost in samozaverovanost, oropano možnosti pokore."

Nick Cave pripravlja turnejo pogovorov: koncertiranje kot vaja v povezovanju

Dodaja še, da se "kultura črtanja" noče spopasti z nelagodnimi temami, kar deluje dušeče na ustvarjalno dušo naroda. Ravno umetnost pa lahko po njegovem mnenju zamaje temeljna prepričanja in odpira sveže perspektive in poglede na svet." "V tem je namen in veličina umetnosti," pravi. "Sila, ki se napaja z eliminiranjem težkih idej, hromi kreativnega duha družbe ter klesti kompleksno in raznoliko bit njene kulture."

Svoj zapis je avstralski bard končal z retoričnim vprašanjem. "Živimo v kulturi v tranziciji. Mogoče je, da smo na poti proti bolj enakopravni družbi – tega ne vem – toda katerim ključnim vrednotam se bomo po poti odrekli?"

Obračun s predsodki ali ogrožanje svobode govora?
V zadnjem času so številni zvezdniki, na primer Ricky Gervais, izrazili mnenje, podobno zapisu 62-letnega Avstralca, nekateri grejo tako daleč, da trdijo, da je na udaru svoboda govora.

Leta 2014 sta Iain Forsyth in Jane Pollard posnela biografski film 20.000 dni na Zemlji, ki prikazuje namišljeni dan v življenju Nicka Cava, od jutranjega zvoka budilke do nočnega sprehoda po plaži. Foto: Liffe
Leta 2014 sta Iain Forsyth in Jane Pollard posnela biografski film 20.000 dni na Zemlji, ki prikazuje namišljeni dan v življenju Nicka Cava, od jutranjega zvoka budilke do nočnega sprehoda po plaži. Foto: Liffe

Obstaja pa tudi mnogo ljudi, ki politično korektnost dojemajo kot pozitivno silo. V odgovor na Cavov zapis je glasbeni novinar Osman Faruqi tvitnil, da bi ga zelo zanimalo, "s kakšnimi nelagodnimi idejami bi se Nick Cave rad spopadel, a se zaradi kulture črtanja ne more". Še en njegov kolega, Shaun Curran, opozarja, da je "temeljna napaka" pevčevega razmišljanja v tem, da predvideva, da so bojkoti vedno uperjeni v umetnost. "Včasih se zgodi tudi to. Ampak v večini primerov je to obnašanje umetnika samega, česar Cave očitno ne dojame." Kot primer umetnosti, ki se pogumno spopada s kompleksnimi idejami, je navedel novo serijo Michaele Coel Lahko te uničim.

Cavovo stališče pa je podprl in pozdravil umetnik in fotograf Alex Boyd. "Kar slišim že prste neopuritancev, ki besno razbijajo po tipkovnicah. Danes bo bojkotiran Nick Cave, ker je bojkotiral kulturo bojkotiranja."

Bi se slavni samo radi zavarovali pred kritiko?
Prejšnji mesec je približno 150 javnih osebnosti podpisalo kontroverzno odprto pismo, ki je svarilo pred "cenzorsko miselnostjo", češ da to vodi k "nestrpnosti do drugačnih stališč" in k "modi javnega sramotenja in marginalizacije". Pismo, ki ga je objavila revija Harper’s Magazine, je podpisala cela vrsta uglednih piscev, med njimi tudi Margaret Atwood, Salman Rushdie in Noam Chomsky. Zapis je napadal t. i. "nov skupek moralnih drž in političnih stališč, ki nižajo standard javne debate in spoštovanja različnih stališč ter se zavzemajo za ideološko konformnost."

Pismo, ki je v javnosti pritegnilo precej pozornosti, je naletelo na mešane odzive. "Medtem ko tisoči umirajo za novim koronavirusom, podpisniki izražajo skrb zaradi viralnih ključnikov," je v kolumni za CNN zapisal Jeff Yang. "Zdaj, ko se družba vse bolj zaveda učinkov policijskega nasilja, je skupinica ljudi sklenila pozornost preusmerjati na izmišljeno moralno policijo." Problematično je bilo tudi to, da je bila med izpostavljenimi podpisniki JK Rowling, ki je bila tik pred tem zaradi transfobnih izjav zelo upravičeno tarča kritik na spletnih omrežjih.