Pavel Šivic, Gregor Strniša, Samorog (SNG Opera in balet Ljubljana, Simfonični orkester RTV SLO in Igor Švara)

Skladatelj, pianist in kritik Pavel Šivic (1908–1995) je trodejanko Samorog po istoimenski drami Gregorja Strniše (1930–1987) ustvaril leta 1981, dve leti zatem je bila izvedena in posneta na Radiu Slovenija pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka.

Glasbeno-gledališki opus Pavla Šivica velja za najobsežnejši in najbolj raznolik v slovenski glasbeni literaturi. Foto: dLib
Glasbeno-gledališki opus Pavla Šivica velja za najobsežnejši in najbolj raznolik v slovenski glasbeni literaturi. Foto: dLib

Posnetek uprizoritve opere Samorog na odru ljubljanske Opere in baleta je bil predvajan na TV Slovenija. V režiji Vinka Möderndorferja in pod vodstvom dirigenta Igorja Švare so nastopili operni zbor in solisti ljubljanske Opere in baleta v spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Srednjeveško mesto, ki ga straži samorog
Dogajanje Strniševe poetične drame Samorog je postavljeno v srednjeveško mesto, ki ga po legendi straži samorog. Njegov ustanovitelj je bil Henrik Sekira, ki je samorogu odsekal glavo, zato je njegov rod preklet. Mesto oblega sovražnik Berengar, znotraj obzidja pa živita potomki bogate družine Axtlingov, dvojčici Margarita in Uršula.

Operno delo s srednjeveško tematiko tako govori o posameznikih, ki se izločijo iz družbe, ker so posebni, iskreni in se ne želijo prilagajati oblasti. Snovalci postavitve so vsebino s tehnologijo še dodatno aktualizirali za današnji čas.

Z moralnimi vprašanji povezane tematike
Šivicu so bile vedno blizu vsebine na temo moralnih vprašanj, zanimala ga je izrazita simbolika, življenjske resnice, eksistenčni problemi in notranji svet njegovih junakov. Dela, ki so večinoma pripovedne narave in v katerih je pogosto uporabljal oratorijske elemente, je rad povezoval z dramskimi tematikami, v glasbenem smislu pa so ga zanimala predvsem vprašanja delitve funkcije besedila in glasbe ter vprašanja glasbene zasnove, je pred premiero izpred dveh let zapisala dramaturginja Tatjana Ažman.

Kot da bi si izmislili sovražnika ...
Režiser Möderndorfer je ocenil, da ja to izjemno aktualna zgodba in tudi posebno slovenska. "Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili," je zapisal Möderndorfer.

V pevskih vlogah nastopajo Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček Rojko, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano in Janko Volčanšek kot gost. Scenografijo podpisuje Branko Hojnik, kostumografijo pa Alan Hranitelj. Svetlobo je oblikoval Pascal Merat, videoprojekcije Atej Tutta in Valerija Cozzarini. Koreografinja je bila Anja Möderndorfer, dramaturg pa Blaž Lukan.

Urednik oddaje na Televiziji Slovenija je Daniel Celarec, televizijska režija je delo Aljaža Bastiča.