Ena izmed najbolj znanih Puccinijevih oper je Tosca, ki jo režiserji širom sveta vedno znova v drugačni preobleki postavijo na oder. Foto: EPA
Ena izmed najbolj znanih Puccinijevih oper je Tosca, ki jo režiserji širom sveta vedno znova v drugačni preobleki postavijo na oder. Foto: EPA
Ko je bilo Pucciniju pet let mu je umrl oče, njega pa so poslali v uk k stricu (z zvenečim imenom) Fortunatu Magiju.

Društvo je namreč v Celjskem domu pripravilo slavnostni koncert, na katerem so nastopili tenorist Matjaž Stopinšek, baritonist Jože Vidic, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor Limbar in Simfonični orkester Domžale Kamnik, dirigent večera pa je bil maestro Simon Dvoršak. Na program sta uvrščeni dve skladateljevi monumentalni deli Preludij za orkester op. 1 ter Messa di Gloria za solista, zbor in orkester.

Stoletna glasbena zgodovina
Puccini je bil potomec rodbine iz Lucce, ki je več kot sto let opravljala službo glasbenikov, skladateljev in organistov. Kot njegovi predniki, se je tudi Puccini učil glasbe pri svojih sorodnikih, pri 14 letih pa je začel orglati. Kmalu je njegova okolica spoznala, da se mladenič po svoji nadarjenosti kljub vsemu močno razlikuje od preostale rodbine Puccini, zato so ga leta 1880 poslali študirat na milanski konservatorij.

Okronan s prvo opero
Tam je nastala njegova prva opera Le Villi, njena krstna izvedba v milanskem Teatro dal Verme pa je nepričakovano dosegla tako velik uspeh, da so jo že naslednje leto izvedli v Scali in v torinskem Teatro Regio. Tako se je rodila Puccinijeva slavna umetniška pot, ki ga je vodila od uspeha do uspeha, ki so mu pridobili sloves prvega italijanskega opernega skladatelja in Verdijevega naslednika.

Je avtor oper, kot so: Manon Lescaut, La Boheme, Tosca, Madame Butterfly, Turandot, Triptih, odlikuje pa se tudi po drugih delih, med katere sodijo različni samospevi, simfonična in komorna glasba ter Messa di Gloria, eno skladateljevih najbolj uspelih sakralnih del.