Dubravka Tomšič Srebotnjak je častna članica Slovenske filharmonije in ena najuspešnejših koncertnih pianistk 20. stoletja. Foto: BoBo
Dubravka Tomšič Srebotnjak je častna članica Slovenske filharmonije in ena najuspešnejših koncertnih pianistk 20. stoletja. Foto: BoBo

Nocojšnja prireditev bo združila različne generacije glasbenikov, ki so se šolali na akademiji. Glasbene točke bodo povezovali videoposnetki, na katerih bodo spregovorili različni, tako nekdanji kot trenutni sodelavci akademije.

Z jubilejno prireditvijo želijo prikazati preteklost, sedanjost in prihodnost ustanove. Na njej se bodo predstavili profesorji, nekdanji študentje, ki bodo z izvajanimi skladbami predstavili različne oddelke in glasbene zvrsti, ki obstajajo na akademiji, od stare do sodobne glasbe ter od džeza do klasične simfonične glasbe, razlaga dekan akademije Marko Vatovec.

Leta 1926 so konservatorij Glasbene matice podržavili, na njegovih temeljih pa je nato leta 1939 nastala Glasbena akademija. Foto: MMC RTV SLO
Leta 1926 so konservatorij Glasbene matice podržavili, na njegovih temeljih pa je nato leta 1939 nastala Glasbena akademija. Foto: MMC RTV SLO

Začetek slovesnosti so kot simbolno gesto dodelili svetovno priznani koncertni pianistki Dubravki Tomšič Srebotnjak. Prvi dekan oziroma rektor leta 1939 ustanovljene Glasbene akademije v Ljubljani je bil namreč mednarodno uveljavljeni pianist in pedagog Anton Trost.

Vse se je začelo z Glasbeno matico
Visokošolsko glasbeno izobraževanje se je zagnalo leta 1872, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno slovensko društvo Glasbena matica. Na njeno pobudo je bil leta 1919 v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljen konservatorij z nižjo, srednjo in višjo stopnjo izobraževanja.

Leta 1926 so konservatorij Glasbene matice podržavili, na njegovih temeljih pa je nato leta 1939 nastala Glasbena akademija. Po koncu druge svetovne vojne so jo preimenovali v Akademijo za glasbo. Akademija izobražuje glasbenike in glasbene pedagoge v okviru dodiplomskih, podiplomskih, doktorskih in izpopolnjevalnih programov.

Leta 1953 se je od nje odcepila srednja glasbena šola
V njenem okviru delujejo oddelki za kompozicijo in glasbeno teorijo, dirigiranje, solopetje, različne instrumente, glasbeno pedagogiko ter staro in sakralno glasbo. Akademija je imela tudi lastni oddelek za glasbeno zgodovino, ki pa je bil ukinjen leta 1962 z ustanovitvijo oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Pred tem se je leta 1953 od nje odcepila še srednja glasbena šola, ki je postala samostojna ustanova.

Danes je akademija vodilna slovenska glasbeno izobraževalna ustanova, profesorji pa imajo zasluge tudi za razvoj glasbenopedagoških znanosti.