Čeprav smo že večkrat lahko prebrali, da Irci obljubljajo čisto nov in drugačen zvok (Bono je povedal, da jih navdihuje vse od od metal- in danceglasbe pa do trancea in afriških ritmov), je treba povedati, da znova sodelujejo s 'preverjenima' producentoma Brianom Enom in Danielom Lanoisem, ki sta imela - ali pa vsaj eden od njiju - prste pri prelomnih albumih The Unforgettable Fire, The Joshua Tree in Achtung Baby. Foto: EPA
Čeprav smo že večkrat lahko prebrali, da Irci obljubljajo čisto nov in drugačen zvok (Bono je povedal, da jih navdihuje vse od od metal- in danceglasbe pa do trancea in afriških ritmov), je treba povedati, da znova sodelujejo s 'preverjenima' producentoma Brianom Enom in Danielom Lanoisem, ki sta imela - ali pa vsaj eden od njiju - prste pri prelomnih albumih The Unforgettable Fire, The Joshua Tree in Achtung Baby. Foto: EPA
Če si zvezda Bonovega kalibra, moraš po zasebnost verjetno malo dlje od francoske riviere ...

Neznani nizozemski oboževalec (ali pa vsaj poznavalec) diskografije skupine U2, ki se je sprehajal mimo Bonove vile v francoski vasici Eze-sur-Mere, ni izgubljal časa, ko je ugotovil, da glasna glasba, ki prihaja s posestva, ni nobena od pesmi iz že znanega opusa irske četverice. Ne bodi len, vse skupaj je posnel na svoj mobilni telefon in štiri pesmi nato s svetom delil prek Youtuba.

Morda imamo že naslov: No Line on the Horizon
Kakovost posnetka je seveda slaba (v ozadju se sliši morje in celo galebi), vseeno pa se da razbrati Bonov značilni glas in "U2-jevsko glasbo". No, ne veselite se prezgodaj, kajti posnetek je bil z omenjene strani po posredovanju pravnikov nemudoma umaknjen. A takih zadev se po navadi ne da popolnoma zatreti: ljubitelji si jih že pošiljajo prek elektronske pošte in o njih razpravljajo na forumih. Naslovi pesmi naj bi bili Moment of Surrender, For Your Love, Sexy Boots in No Line on the Horizon; slednja naj bi ime posodila tudi albumu.

Nikoli ne moreš misliti na vse ...
Na neki način vsiljive pirate lahko razumemo: novi album skupine, ki bo prvi po štirih letih, je nastajal v popolni tajnosti, ki so jo prekinjala samo občasna poročila o "povsem novem zvoku" in "odmiku od pričakovanega". Da bi imeli popoln mir, so šli U2 snemanje nekaterih pesmi dokončati celo v osamljeno hišo, ki so jo najeli v Maroku. No, za paniko je še prezgodaj: tudi How to Dismantle an Atomic Bomb (2004) je imel kar nekaj porodnih krčev - med drugim se je le malo pred izidom "izgubil" eden od ploščkov s končno različico albuma.

Ana Jurc