Bernsteinova hčerka Julie se svojega očeta spominja takole:
Bernsteinova hčerka Julie se svojega očeta spominja takole: "Vse, kar je počel, je bilo oblika poučevanja in komunikacije, pa naj je vadil z orkestrom, citiral Shakespeara ali skušal povedati dobro judovsko šalo." Foto: EPA
Življenje in delo glasbenega velikana 20. stoletja ob obletnici njegovega rojstva častijo po vsem svetu s projektom Leonard Bernstein pri stotih. Foto: EPA
Veliki Bernstein, ki ga je rahlo motil neusahljivi uspeh Zgodbe z zahodne strani, je vse življenje skušal zložiti "veliko ameriško opero". A po premieri Maše leta 1971 je recenzent New York Timesa presodil, da je "kičasta, cenena, vulgarna". Njegova opera 1600 Pennsylvania Avenue je bila eden največjih neuspehov v zgodovini Broadwaya. Foto: EPA

Pred 100 leti se je 25. avgusta rodil ameriški pianist, dirigent, skladatelj in pedagog Leonard Bernstein. Bil je eden prvih dirigentov iz ZDA, ki so dosegli mednarodni ugled; klasično glasbo je znal približati najširši množici. Kot skladatelj je ustvaril dela različnih oblik, najbolj pa je uspel z muzikalom Zgodba z zahodne strani.

Življenje in delo glasbenega velikana 20. stoletja ob obletnici njegovega rojstva častijo po vsem svetu s projektom Leonard Bernstein pri stotih. V dveh letih se bo na vseh celinah zvrstilo več kot 2.000 dogodkov. Začetek projekta so septembra lani naznanili v Centru uprizoritvenih umetnosti John F. Kennedy v Washingtonu. Kot zanimivost – za njegovo odprtje leta 1971 je Bernstein zložil svojo Mašo.

Strma premica vzpona
Leonard Bernstein se je rodil v Massachusettsu v judovski družini, ki je izvirala iz Rusije, in z desetimi leti začel igrati klavir. Študiral je na harvardski univerzi, v Filadelfiji in v Tanglewoodu. Leta 1943 je postal asistent dirigenta pri Newyorških filharmonikih in še istega leta presenetil kot dirigent, ko je za pultom nenačrtovano zamenjal bolnega Bruna Walterja. Z izjemno tehnično pripravljenostjo in odlično interpretacijo je, kot piše v enciklopediji Britannica, označil začetek sijajne kariere.

Prvi Američan na dirigentskem podiju Scale
Sledili so angažma pri newyorškem mestnem orkestru, kot gostujoči dirigent pa je nastopal po ZDA, Evropi in v Izraelu. Leta 1953 je postal prvi Američan, ki je dirigiral v milanski Scali. V letih od 1958 do 1969 je bil dirigent in umetniški direktor Newyorških filharmonikov, s čimer je postal prvi ameriški glasbenik, ki so ga izbrali na ta položaj.

Orkester je popeljal na več mednarodnih turnej po Latinski Ameriki, Evropi, tedanji Sovjetski zvezi in Japonski. Poleg tega je z njim zasnoval in izvedel vrsto televizijskih oddaj, v katerih je s svojim znanjem znal približati klasično glasbo širokemu občinstvu, zlasti mladini. Dirigiral je tudi drugim vodilnim svetovnim orkestrom.

Kot verziran pianist je izvedbo klavirskih koncertov pogosto narekoval izza instrumenta, zaslužen pa je tudi za renesanso del Gustava Mahlerja, ki ga je oboževal in prišteval med svoje vzornike. Kompozicijsko se je zgledoval tudi pri Georgeu Gershwinu in svojem prijatelju Aaronu Coplandu.

Pri skladanju je črpal iz različnih tradicij, od biblijskih tem prek judovske liturgične glasbe do džeza. Ustvaril je dela različnih oblik, od simfonične in orkestralne glasbe prek glasbe za balet, film in gledališče do zborovske, komorne in klavirske glasbe ter opere. Med najbolj znana sodijo muzikali Zgodba z zahodne strani, On the Town, Wonderful Town in Candide.

Leta 1989 je dirigiral zgodovinskima izvedbama Beethovnove devete simfonije v Vzhodnem in Zahodnem Berlinu v počastitev padca berlinskega zidu. Leta 1985 je prejel grammyja za življenjsko delo. Umrl je 14. oktobra 1990 v New Yorku, star 72 let.