"Njegove edinstvene melodije, ki se stekajo po naših mislih in jih mrmramo na ulicah, so postale soundtracki naših življenj." Foto: EPA

Legrand je še prejšnji mesec nastopal, še vedno je skladal in uro na dan vadil klavir, čeprav ga je utrujenost vedno bolj silila k omejitvi urnika, je povedala Claire de Castellane, glasbenica in producentka, ki je pred kratkim organizirala serijo njegovih koncertov.

Soundtracki naših življenj
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrekel sožalje Legrandovi ženi, francoski igralki Machi Meril, in ga opisal kot "neutrudnega genija". "Njegove edinstvene melodije, ki se stekajo po naših mislih in jih mrmramo na ulicah, so postale zvočni posnetki naših življenj," je še dejal, poroča Los Angeles Times.

Legrand je za svoje delo dobil tri oskarje (nominiran je bil kar trinajstkrat), pet grammyjev in dve največji nagradi na filmskem festivalu v Cannesu. Sodeloval je s slavnimi pisatelji v Hollywoodu in na Broadwayu, vključno z Alanom in Marilyn Bergman, Sheldonom Harnickom in s francoskimi novovalovskimi režiserji.

Prvega oskarja mu je prinesla pesem Windmills of Your Mind za film Afera Thomasa Crowna, ki jo je izvedel Noel Harrison. Pesem so pozneje posneli še Dusty Springfield, Sting in številni drugi. Njegove pesmi so zaznamovale nekaj najznamenitejših glasbenih trenutkov v francoski kinematografiji, vključno s filmom Cherbourški dežniki iz leta 1964 s Catherine Deneuve.

Zadnji film: Druga stran vetra
V svoji šestdesetletni karieri je sodeloval s številnimi izvajalci, vse od Franka Sinatre do Arethe Franklin in Stinga, in bil zelo prisoten na francoski glasbeni sceni.

Zadnji film, za katerega je ustvaril glasbo, je bil The Other Side of the Wind (Druga stran vetra), zadnji film Orsona Wellesa, ki je bil končno dokončan in prikazan leta 2018, 40 let po tem, ko ga je zaradi produkcijskih težav Welles pustil nedokončanega. "To sem vzel kot darilo od Orsona, skozi oblake," je Legrand dejal na začetku lanskega leta, piše publikacija Variety. Režiser in skladatelj sta sicer sodelovala leta 1974 pri filmu F for Fake.