Mikis Theodorakis (29. julij 1925–2. september 2021). Foto: AP
Mikis Theodorakis (29. julij 1925–2. september 2021). Foto: AP

"Danes smo izgubili del grške duše. Mikis Theodorakis, Mikis učitelj, intelektualec, skrajnež, naš Mikis je odšel," je za Reuters dejala grška ministrica za kulturo Lina Mendoni. Theodorakis je umrl 2. septembra, so še sporočili z ministrstva.

Največji grški skladatelj v zgodovini
Skladatelj je bil izjemno priljubljen po vsej Grčiji, ime Mikis pa je v njegovi domovini močno povezano z njim osebno. Mnogi so mu pripisovali status najboljšega grškega skladatelja v zgodovini, njegovo delo je zelo prepoznavno, saj so njegovi glasbeni cikli temeljili na pesnitvah grških avtorjev. Za sabo je pustil več kot 1000 skladb, mnogo simfonij in oper, tudi komorna dela ter baletno in filmsko glasbo. Prepoznaven pa je bil tudi po svoji mogočni postavi in izjemno bujnih laseh.

Theodorakis na posnetku iz leta 2015. Foto: AP
Theodorakis na posnetku iz leta 2015. Foto: AP

Theodorakis se je rodil na grškem otoku Chios 29. julija 1925, vendar se je družina v njegovih otroških letih selila med več provincialnimi grškimi mesti. Ko mu je bilo 13 let, je napisal svojo prvo skladbo , prvič je koncertiral štiri leta pozneje.

Theodorakis ob vrnitvi v Grčijo leta 1974. Foto: AP
Theodorakis ob vrnitvi v Grčijo leta 1974. Foto: AP

Mučenje in pokop pri živem telesu
Bil je vizionarski človekoljub. V mladih letih je bil zaprisežen socialist, v poznejših pa je poskušal povezati vse grško ljudstvo, ne glede na politično pripadnost posameznikov. Zaradi svojega zgodnjega idealizma je veliko pretrpel in bil celo večkrat podvržen mučenju. Med grško državljansko vojno so ga aretirali in izgnali na otok Icaria, sledila je deportacija na otok Makronisos, kjer so ga mučili in dvakrat živega pokopali.

Pozneje je bil zaradi svojih prepričanj zaprt in izgnan, tudi potem ko je bil že deležen priznanja kot skladatelj. Rešilo ga je prijateljstvo z imeni, kot so Dmitrij Šostakovič, Leonard Bernstein, Arthur Miller in Harry Belafonte, ki so mu s svojim solidarnostnim gibanjem omogočili selitev v Francijo. V domovino se je vrnil leta 1974, ko so ga slavili kot ljudskega junaka in ikono svobode.

Ko osebna zgodovina postane del glasbene zgodovine naroda
Svoje boleče izkušnje je prelil v izjemno ganljive stvaritve, s čimer je njegova osebna zgodovina postala del glasbene zgodovine grškega naroda. Theodorakisovega političnega aktivizma ni mogoče ločiti od njegovih skladb, eno je namreč odraz drugega. Nekaj ​​let je bil tudi poslanec ter je v 80. in 90. letih preteklega stoletja zastopal Grško komunistično stranko (KKE) in desnosredinsko stranko Nova demokracija, navaja Greek Reporter.

Nepozabni Zorba in vrtoglavi sirtaki
Glasba za hollywoodski film Grk Zorba ciprskega režiserja Michaela Cocoyannisa z Anthonyjem Quinnom v naslovni vlogi je Theodorakisu leta 1964 prinesla svetovno slavo. S tremi oskarji nagrajeni film so posneli po istoimenskem romanu Nikosa Kazantzakisa iz leta 1946. Sirtaki, odplesan na to znamenito glasbo, se je zaradi filma v zavest ljudi zunaj Grčije zasidral kot utelešenje grškega ljudskega plesa, čeprav je za zaporedje plesnih korakov v filmu dejansko poskrbel koreograf Lorca Massine.

Atenski orkester se je Theodorakisu letos poklonil s koncertom ob praznovanju njegovega 96. rojstnega dne, na katerem je izvedel nekaj izbranih del iz skladateljevega obširnega opusa.