Peer Raben je na Berlinalu leta 2003 prejel nagrado za življenjsko delo. Foto:
Peer Raben je na Berlinalu leta 2003 prejel nagrado za življenjsko delo. Foto:
Film 2046 mu je prinesel nekaj zadnjih nagrad.

Pri zgodnjih delih Rainerja Wernerja Fassbinderja je Raben pogosto sodeloval tudi kot producent, sicer pa je bolj znan po svojem glasbenem opremljevanju filmov. Med drugim se dogajanje po Rabnovih notah odvija v filmu Lili Marlen in televizijskem epu Berlin Alexanderplatz, nazadnje pa je sodeloval pri filmih Kontakt in Eros.

Za svoje delo je Raben prejel več nagrad, med drugim na hongkonškem in tajvanskem festivalu za opremo filma 2046, na Berlinalu pa so mu pred štirimi leti podelili nagrado za življenjsko delo. V njem je bilo zajeto tudi ustvarjanje pri filmih Vino santo, Happy Birthday, Türke!, Inside Out, Der Tag der Idioten, miniseriji Bismarck in drugih filmih, ki segajo vse do prenovljene različice filma Die Büchse der Pandora.

Od šansonov do funkopere
Raben pa je ustvarjal ne le za filme, z njegovimi stvaritvami je bila opremeljena tudi marsikatera gledališka predstava. Prvič se je z ustvarjanjem ozadja za dogajanje na odrskih deskah spopadel leta 1967, ko je uglasbil spremljavo za Antigono, dvanajst let pozneje pa je sprejel nov izziv: postaviti balet. Baletniki so na njegovo glasbo piruete, plieje in priklone delali v Magnetu, nato pa je opremil še balet Kralji in kraljice.

Njegov opus med drugim dopolnjujejo še muzikali; leta 1987 je na odru zaživel muzikal Andi. Ne gre pozabiti niti na ustvarjanje šansonov, kdor želi temeljito spoznati Rabnova dela, pa se mora poučiti tudi o njegovih delih za orkester, med drugim funkopero Ted in New York.

Začetek na gledaliških deskah
Pri 15 letih je Raben sicer svojo kariero začel na gledališkem odru, ne za njim. Preizkušal se je namreč kot igralec, nato pa tudi kot režiser, umetniški vodja in dramaturg, dokler ni njegovega dela najprej prekinila bolezen, nato pa končala smrt.