Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 16 glasov Ocenite to novico!
Akademski kipar Bojan Kunaver je ustvaril kip Gustava Mahlerja
Danes Mahler (1860-1911) velja za enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Njegov opus vsebuje pretežno simfonična in vokalna dela, pri katerih je oblikovno črpal iz tradicije, harmonsko pa že nakazal ekspresionizem in sodobno glasbo, ki je sledila s t. i. drugo dunajsko šolo (Arnold Schöenberg, Alban Berg, Anton Webern). "Danes doživljamo njegovo glasbo kot neko vseobčo vrednost. Njegova glasba je 'theatrum mundi'," je povedal dirigent Uroš Lajovic. Foto: Festival Ljubljana
Kipar Bojan Kunaver je ustvaril Mahlerjev kip
Akademski kipar Bojan Kunaver je imel ob ustvarjanju Mahlerjevega kipa v mislih predvsem njegovo življenje. Mahlerja občuduje s človeške plati, v kateri prepoznava njegovo veličino oziroma mojstrstvo, ki se izkazuje v tem, kako je človek s svojim duhom sposoben pasti v življenje. Kip Gustava Mahlerja z imenom Pesem o Zemlji, delo kiparja Bojana Kunaverja, je odkril ljubljanski župan Zoran Janković, slavnostni govornik ob priložnosti pa je bil dirigent Uroš Lajovic. Foto: Festival Ljubljana

Dodaj v

V Ljubljani odkrit kip avstrijskega skladatelja Mahlerja, "duhovnega vizionarja majhne rasti"

Kip z Dvornega trga gleda proti Ljubljanici
1. julij 2011 ob 17:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Na ljubljanskem Dvornem trgu je župan odkril kip slovitega avstrijskega skladatelja Gustava Mahlerja, ki je bil med letoma 1881 in 1882 zaposlen kot dirigent v ljubljanskem Deželnem gledališču.

Kot je ob odkritju kipa dejal slavnostni govornik, dirigent Uroš Lajovic, se je Mahler v Ljubljani izučil svoje obrti, poklica dirigenta in organizacijskih spodobnosti, potrebnih za vodenje ansambla.

Veliki umetnik deloval le v peščici krajev
Akademski kipar Bojan Kunaver, Mahlerjev občudovalec in avtor številnih njegovih spomenikov ter portretov, je skladatelju posvetil kip Pesem o Zemlji, ki je postavljen na Dvornem trgu s pogledom na Ljubljanico. Kunaver je kip oblikoval po skladateljevi vokalno simfonični kompoziciji Pesem o Zemlji (1907). Kip ima še drugo ime - Der Abschied (Slovo). V bron je kip "človeka majhne rasti, a duhovnega vizionarja", kot je dejal Lajovic, odlil livar Roman Kamšek.

Ljubljana se umešča med peščico krajev (Kessel, Praga, Leipzig, Hamburg, Dunaj in New York), v katerih je veliki umetnik deloval. Postavitev kipa Mahlerju zaokrožuje praznovanje skladateljevih obletnic rojstva in smrti (1860-1911), ki ju je Festival Ljubljana skupaj s Slovensko filharmonijo in RTV Slovenija v pretekli sezoni počastil s ciklom Premiki in zamiki.

Največji simfonični koncert na prostem
Odkritje kipa pomeni napoved izjemnega kulturnega dogodka - največjega simfoničnega koncerta na prostem v Sloveniji, ki bo v nedeljo na Kongresnem trgu odprl 59. ljubljanski poletni festival. Dogodek bo hkrati počastil 20-letnico slovenske in hrvaške države.

Na nedeljskem koncertu bodo nastopili simfonična orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije, 21 pevskih zborov iz Slovenije in Hrvaške ter osem solistov. Pod taktirko slovitega ruskega dirigenta Valerija Gergijeva se bo več kot 1.100 slovenskih in hrvaških glasbenikov združilo v izvedbi Mahlerjeve Osme simfonije v Es-duru - Simfonije tisočev. Na voljo je še približno 500 vstopnic za sedeže v razširjenem avditoriju parka Zvezda, na koncertu pa skupaj z brezplačnimi stojišči pričakujejo od deset do 12 tisoč obiskovalcev.

B. Ti.
Prijavi napako
Komentarji
slovenecnadunaju
# 01.07.2011 ob 19:34
"človeka majhne rasti, a duhovnega vizionarja".. kot da bi rabil nekdo bit košarkaš, da je lahko duhovni vizionar. Pa sicer mam rad javne plastike, če majo nekaj v sebi.. npr. v Ljubljani mi je isto všeč kip Maistra pred železniško in pa zelo mi je všeč kip Alme Karlin v Celju pri železniški isto... no ja, vsake oči etc.
prim00z
# 01.07.2011 ob 17:29
skladal je na takrat še Slovenskem ozemlju, btw.
fafner
# 04.07.2011 ob 00:53
v nobeni resni biografiji Mahlerja se ne omenja Ljubljane. Revčki smo. moramo sami promovirat take stvari. Pa malomeščanski smot, tako kot tisto z Joycem, ki je bil v LJ po zmoti...
ennui
# 01.07.2011 ob 19:26
@flotzila

A Kunaver spada potem k Brdarju al Begiću?
Ironično da je Brdar naredil tistega Maistra, ki ga Elemental hvali. Ironično tudi, da pred tvojim "šerifom" Jankovićem.
A pustimo stat malenkosti. Načeloma se strinjam, da imata Begić in pa Brdar kar mali monopol, pa čeprav sta mi oba kot kiparja všeč. Vseeno pa se mi zdi malenkostno, in to zelo, da se moramo vedno pritoževati; sta pač očitno najboljša (ali pa najbolje povezana. Saj to ne bi bilo nič novega, preko vez je deloval tudi Plečnik recimo).
flotzila
# 01.07.2011 ob 19:07
elemental, zato ker, šerif janković, naroča kipe pri dveh ali treh kiparjih,
čez petdeset let ko se bo tujec sprehajal po ljubljani bo mislil, da
sta v ljubljano obstajala samo dva kiparja brdar in begič eden je obdeloval levi tok
ljubljanice, drugi pa desnega, okrasje bo pa imel do konca zivljenja slikar modic.
svatne
# 01.07.2011 ob 18:29
"Med letoma 1881 in 1882" - to pomeni, da se je za Silvestrovo izučil. Res pa je, da je bil kot novopečeni komponist kratek čas v Ljubljani pri prijatelju Krisperju in po izkušnjah z Ljubljansko filharmonijo brž ušel v veliki svet. Predvsem pa ni korektno postavljati kip starca v mestu, ki ga takega ni videl - ne Ljubljana njega, ne on Ljubljane. Nekoliko preveč "svobodna" pesniška svoboda.
slovenecnadunaju
# 01.07.2011 ob 19:27
tale kip pa žal vsaj po fotografiji gledano, zgleda res obupno.
Strasser
# 01.07.2011 ob 18:37
Važno, da se naša Avstrijska naveza krepi. Bravo!
Elemental
# 01.07.2011 ob 18:27
Zakaj pri nas vsi kipi izgledajo tako ceneni in turobni (tisti dopresni kipi iz prejšnjega režima so pa tudi poglavje zase), tudi ne razumem tistih kamnov v krogu ob dunajski cesti, zgledajo kot kakšno staro Keltsko svetišče... meni se zdi še najlepši kip Maistra pri železniški postaji.
velenjcan
# 01.07.2011 ob 19:52
mahler je bil za ljubljano takole za ene tri številke prevelik, ne samo za eno, zato jo je tudi takoj pobral.

po moje tudi danes ne bi bilo drugače.
Kazalo