"Če je Vitomil Zupan v takih razmerah našel smisel, potem so naše težave zlahka rešljive, in kot kaže, iskanje smisla omejuje le naša lenoba," je šegavo sporočilo koncerta. Foto: Cankarjev dom
Z Mavričevo, ki je po Kavčičevih besedah "motor projekta", sta se odločila predstaviti napetost med šlagerji in pesmimi. Besedila, ki jih je napisal na tedanje popularne pesmi, po njegovih besedah predstavljajo "oni svet onstran rešetk, ki je že prav kičast v svoji neobveznosti do bivanja", druge pa so eksistencialne pesmi o pritiskih na posameznika in ječi ter o tem, kakšno vrednost ima življenje. Foto: Cankarjev dom

Na koncertu Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora bosta Mavričeva in Kovačič s soustvarjalci približala skrivnost in moč Zupanove poezije. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen hospicu.

Mavričevi in Kovačiču se bodo na odru pridružili še pianist Jaka Pucihar, Anže Langus Petrović (kontrabas) in Jure Rozman (bobni), piše na spletni strani Cankarjevega doma.

Pesmi "zaporniškega ptiča"
Glasbeniki bodo predstavili poezijo pisatelja, dramatika in esejista Vitomila Zupana, ki se šele v zadnjih letih razkriva tudi kot pesnik. V zaporu je med letoma 1948 in 1954 napisal 25 pesniških zbirk oz. približno 2000 pesmi. Med poezijo so se našli njegovi notni zapisi in okoli 40 pesmi na točno določene znane skladbe, večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno. Zupan je tedanjo glasbo dobro poznal, saj je potoval po deželah od Turčije do Portugalske, govoril tuje jezike, imel osnovno glasbeno izobrazbo in je igral kitaro.

Izvajalci koncerta so se tako lotili obsežne raziskave in odkrili skladbe, na katere je Zupan napisal svoja nova besedila, izboru pa dodali nekaj njegovih pesmi, ki jih je uglasbil Jani Kovačič.

Pomoči potrebni hospic
Sredstva z dobrodelnega koncerta bodo namenjena programom, ki jih izvajajo v hospicu, ki zapušča hišo na ulici Hradeckega v Ljubljani, s svojim delovanjem pa želi še bolj okrepiti programe, ki jih izvajajo.

Društvo je v 20 letih delovanja prehodilo dolgo pot. Skupina strokovnih sodelavcev z Metko Klevišar na čelu je o svojih stiskah in stiskah bolnikov ob srečevanju z umiranjem začela odprto govoriti, saj so opažali, da za umirajoče ni poskrbljeno na dostojanstven način. Kot stroka so začeli z razvijanjem novega pogleda na zadnje obdobje življenja, s tem pa je bil položen temeljni kamen za razvoj društva. To danes deluje v okviru 11 odborov po celi državi, od Murske Sobote do Kopra.

Ena od pomembnih dejavnosti društva je tudi pomoč svojcem umirajočega in spremljanje še 13 mesecev po izgubi bližnjega. Posebej občutljiva skupina žalujočih so otroci, za katere v društvu vsako leto organizirajo tabor.

Problematika Hiše hospic se bliža razrešitvi, društvo hospic je ključe že predalo mestni občini. V zavodu Ljubhospic potekajo vse priprave, da bi hiša lahko prve bolnike sprejela v decembru. Društvo medtem nadaljuje svoje dejavnosti, pred koncertom so pripravili dobrodelno dražbo.