Diamanda Galas je svojo kariero začela pred 30 leti v gledališkem performansu Vinka Globokarja v Avignonu. Foto: MMC RTV SLO
Diamanda Galas je svojo kariero začela pred 30 leti v gledališkem performansu Vinka Globokarja v Avignonu. Foto: MMC RTV SLO
Leta 1982 je izdala svoj prvenec Litanies of Satan, na katerem je z vsemi svojimi glasovnimi zmožnostmi interpretirala nekatere pesmi Charlesa Baudelaira v temačno in megleno pokrajino, polno negostoljubnih osebkov. Foto: Austin Young / Kino Šiška
Starši so podpirali njeno šolanje klasičnega klavirja, od petja pa so jo odvračali. A neuspešno. Foto: MMC RTV SLO
Najbolj poznana zaradi svojega glasu s štirioktavnim razponom, s katerim tudi vrešči, tuli, tarna in javka, oziroma uprizarja nekakšno temačno opero. Ali, kot so nekateri opisali, je "zmožna najbolj napetega vokalnega terorja". Foto: MMC RTV SLO

Kinu Šiška nastopila ena največjih vokalistk in avantgardnih izvajalk na splošno Diamanda Galás.

Najbolj poznana zaradi svojega glasu s štirioktavnim razponom, s katerim tudi vrešči, tuli, tarna in javka, oziroma uprizarja nekakšno temačno opero. Ali, kot so nekateri opisali, je "zmožna najbolj napetega vokalnega terorja". Tudi tematika njenih izvedb se osredotoča okoli trpljenja, prezira, obtožbe, zavrženosti, nepravičnosti in izgube dostojanstva.

Od San Diega do Avignona
Diamanda Galás
je bila leta 1955 rojena anatolsko-grškim staršem v San Diegu, ki so podpirali njeno šolanje klasičnega klavirja, od petja pa so jo odvračali. Na University of California je študirala širok spekter glasbenih oblik in vizualnega performansa, zatem pa se je preselila v Evropo.

Začetek njene poti je sicer slovensko zaznamovan, saj ji je Vinko Globokar ravno pred 30 leti na gledališkem festivalu v Avignonu zaupal glavno vlogo v operi Un Jour comme un autre. Libreto je osnoval po dokumentaciji Amnesty International in z njim podal zgodbo o dekletih in ženah iz Turčije, ki so jih obsodili zaradi veleizdaje.

Satanove litanije začnejo osemdeseta
Tri leta zatem, leta 1982, je izdala svoj prvenec Litanies of Satan, na katerem je z vsemi svojimi glasovnimi zmožnostmi interpretirala nekatere pesmi Charlesa Baudelaira v temačno in megleno pokrajino, polno negostoljubnih osebkov. Takšnega pa je tudi sicer veliko njenega dela. Poleg Baudelaira je v svoji karieri interpretirala tudi poezijo Paula Celana, Pier Paola Pasolinija, Henrija Michauxa, Gerarda de Nervala, Césarja Valleja, Siamanta in Adonisa.

Proti brezbrižnosti do aidsa
Širše občinstvo pa jo je prvič spoznalo leta 1991 z albumom Plague Mass (1984 End of the Epidemic) (Kužna Maša - 1984 konec epidemije), posnetim v newyorški katedrali Saint John the Divine, v katerem je z biblijskimi teksti napadla Katoliško cerkev zaradi njene brezbrižnosti do aidsa.

Nastop je bil repriza določenih kosov iz trilogije Maska rdeče smrti, poimenovana v poklon Edgarju Alanu Poeju, enemu njenih najljubših literatov. Trilogija je namreč nastajala v osemdesetih letih skupaj z njenim bratom, dramatikom Philip-Dimitrijem Galásom, ki je tudi sam zbolel za aidsom in za njim umrl na koncu zadnjega dela.

Tudi rock in filmska glasba
Pozneje se je približala tudi popularnejšim vodam. Tako je leta 1994 naredila album z basistom Led Zeppelinov in njenim velikim oboževalcem Jonhnom Paulom Johnesom.

Med drugim je sodelovala tudi pri glasbi za filme, med katerimi velja omeniti vampirski glas pri Drakuli (1992, Francis Ford Coppola), nekaj njenih pesmi pa se pojavi tudi v Rojenih morilcih (1991, Oliver Stone).
.
Blaž Kosovel
.

V spodnjih videoposnetkih si lahko ogledate kratek pregled njenega ustvarjanja.