Poleg tradicionalnih srednjeveških dnevov Ljubljanski grad gosti tudi glasbo iz tistih časov. Foto: BoBo
Poleg tradicionalnih srednjeveških dnevov Ljubljanski grad gosti tudi glasbo iz tistih časov. Foto: BoBo
Doulce Mémoire: "Tema je naše povabilo k največji osredotočenosti. Nobenega vidnega stika ni med nami, tudi pri skladbah, ki sicer zahtevajo veliko; vodi nas samo skupno občutje dihanja in tišine. Za vas je to povabilo v priostreno poslušanje najglobjega v glasbi, ne da bi vas kar koli zmotilo. Glasba ni nikoli v tolikšni meri umetnost časa in zgoščene sedanjosti kot v takšnih trenutkih …" Foto: Spletna stran festivala

Na Ljubljanskem gradu, ki je od lani eno izmed prizorišč mednarodnega festivala Dnevi stare glasbe, bo drevi koncert francoske zasedbe Doulce Memoire. V sklopu festivala se bosta v četrtek zvrstila še dva dogodka - glasbeno-plesna predstava mednarodne skupine Giostra dell'amore in koncert ansambla Salterello iz Švice in Italije.

Drevišnji koncert bo ponudil glasbo zasedbe, ki "preseneča s svežino, energijo, izvirnim pristopom h glasbi in stikom s poslušalci". Člani skupine prihajajo iz Slovenije, Švice, Francije in Kanade. Koncert improvizacij na največje evropske uspešnice 16. stoletja bodo izvajali v temi, piše na spletni strani Ljubljanskega gradu.

V četrtek bo najprej nastopila skupina Giostra dell'amore, ki bo zbrane "potegnila v svoj vrtiljak" renesančnih plesov. Njenemu nastopu bo sledil koncert ansambla Salterello. Prisluhniti bo mogoče zanimivemu sozvočju kljunastih flavt in tolkal s programom srednjeveške plesne glasbe.

Samorogi v Novi Gorici
Dneve stare glasbe 2013 je 8. septembra v Štanjelu uvedel koncert skupine Giostra dell'Amore, 13. septembra pa se bo festivalsko dogajanje preselilo na Grad Kromberk v Novi Gorici, kjer bo nastopila avstrijsko-nemška skupina The Unicorn Ensemble, dan pozneje pa še v cerkev sv. Tilna v Svetem pri Komnu.

Kako so glasbeniki improvizirali v srednjem veku?
S programom tretjih Dnevov stare glasbe so želeli organizatorji prikazati čim bolj različne vidike improvizacije v srednjeveški in renesančni glasbi. Kot je zapisal umetniški vodja festivala Bor Zuljan, je imela tako v srednjem veku kot v renesansi glasbena improvizacija zelo pomembno vlogo: v cerkvah so morali pevski solisti in organisti obvladati improviziranje večglasja po strogih pravilih kontrapunkta, na dvorih so glasbeniki improvizirali variacije na različne plese in diminuirali največje uspešnice tistega časa. Pojavljati so se začele tudi prve v celoti improvizirane skladbe na glasbilih, kot so lutnja, harfa in glasbila s tipkami.