Izbor kultura
Oblika vode
Filmska ekipa je končno podobo "pošasti" oblikovala dolgih devet mesecev - po del Torovih besedah je bil to največji tehnični izziv njegove dosedanje kariere. Foto: IMDb
Oblika vode
Oblika vode je po sedmih letih prvi film v angleščini, ki je osvojil beneškega zlatega leva. Nazadnje je to uspelo Sofii Coppoli z dramo Somewhere. Foto: AP
Oblika vode
Michael Shannon si lahko da duška kot karikirano napihnjeni, agresivni uradniček, ki za svojim izživljanjem skriva obupano željo, da bi ustregel svojim nadrejenim. Foto: IMDb
Oblika vode
Del Toro svojo naklonjenost vedno prihrani za marginalizirane, odrinjene in transgresivne like - "pošasti". Foto: IMDb

Filmska recenzija: Oblika vode

Novodobna pravljica o ljubezni, osamljenosti in drugačnosti
15. november 2017 ob 12:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ste vedeli, da je letos zlatega leva na beneškem filmskem festivalu dobila predelava zgodbe o Urški in Povodnem možu, a tokrat z izgubljeno sestro Amélie Poulain v glavni vlogi? Šalo na stran, Oblika vode je nenadkriljivo eleganten film, pravljica, v kateri princ ni žaba, ampak morska pošast, ki je noben poljub ne spremenil v kaj manj škrgastega.

Oblika vode je po blockbustrski prenapihnjenosti Ognjenega obroča in razkošnem manierizmu Škrlatnega vrha vrnitev k osnovnim principom Del Torovega filmskega ustvarjanja: pripoved o osamljenih dušah in neverjetnih pravljičnih bitjih, ki jo zaznamujeta neverjetno detajlirana scenografija in alegorija temačnih političnih sil 20. stoletja. Elegantni izdelek je prežet z vizualnimi referencami na vodo, od uvodnega prizora (protagonistka lebdi v potopljeni dnevni sobi kot na razbitini Titanika) do tega, kako se kapljice lovijo in stikajo na mokrem oknu avtomobila in "modrosti dneva" na Elizinem koledarju. "Čas je reka, ki teče k nam iz preteklosti." Oblika vode je med drugim tudi klasični film o pošasti, posnet kot stiliziran muzikal stare šole (čeprav je petja in plesa le za pokušino).

Eliza (Sally Hawkins) je čistilka v vladnem laboratoriju v Baltimoru. Smo v prvi polovici šestdesetih in paranoja pred vohunskimi "rdečkarji" je vseprisotna. Elizina edina prijatelja na svetu sta sosed Giles (Richard Jenkins) in sodelavka Zelda (Octavia Spencer). Njeno življenje odteka v ritmu umerjene rutine, dokler nekega dne v ustanovo ne pripeljejo skrivnostnega tovora; Eliza opazi, da se v ogromnem akvariju nekaj premika. Že nekaj dni pozneje, po krvavem incidentu, zaradi katerega je morala po tleh pobirati odgriznjene človeške prste, "tovor" vidi tudi na lastne oči: morsko bitje z ribjo glavo, ki stoji na dveh nogah in vanjo zre z ogromnimi mokrimi očmi. (Videti je kot kak naslovni junak iz klasičnih "filmov o pošastih" iz petdesetih, a seveda neprimerljivo bolje. Klasika Creature from the Black Lagoon (1954) je bila za Del Tora, kot je potrdil tudi sam, močna vizualna opora.)

Morski mož (Doug Jones) ne more govoriti, kar pa konec koncev velja tudi za Elizo - zaradi poškodovanih glasilk je nema. Kmalu se začneta sporazumevati prek osnov znakovnega jezika, trdo kuhanih jajc, ki jih dekle pušča ob ujetnikovem ribniku, in plošč Bennyja Goodmana. Zaljubljena sta.

Vsaka pravljica potrebuje tudi svojega zlikovca in v Obliki vode to ni luskavo bitje iz globin, pač pa vladni agent Strickland (Michael Shannon). Strickland je na prvi pogled urejen, dostojen možak z ženo, otroki in hišo v predmestju - in seveda je tudi ciničen psihopat, obseden z vivisekcijo bitja iz amazonskega pragozda in posledično, tako vsaj on to razume, zmago v hladni vojni. Med ključnimi liki je še doktor Hoffstetler (Michael Stuhlbarg), ki sicer varuje nevarno skrivnost, a bo v naši pravljici odigral vlogo dobre vile, ki priskoči na pomoč, ko se vse zdi brezupno.

Guillermo del Toro je seveda režiser, ki ga v veliki meri definira njegova ljubezen do pošasti - in ta ljubezen je pronicala v vsako poro Oblike vode, ne samo v sofisticirani dizajn ribjega bitja. Scenarij premore nemalo humorja (skoraj vsaka replika nenadkriljive Octavie Spencer je čisti užitek), a ta humor nikoli ni na račun romance v srcu zgodbe. Moč ljubezni Del Toro obravnava s tako iskrenostjo, da se večini gledalcev ne bo zdelo smešno ali odvratno, ko ljubimca svojo zvezo tudi telesno použijeta. Film je, presenetljivo, tudi precej erotičen: Eliza ni ravno aseksualna Disneyjeva princeska. Ljubezen je najbolj dragocena stvar v življenju, je sporočilo Oblike vode, in zaljubljenci najdragocenejša bitja. Enake nežnosti kot Eliza je od režiserja deležen tudi Giles, ki je nesrečno zaljubljen v natakarja v lokalni slaščičarni. Nimajo vsi te sreče, da bi našli nekoga, ki jim vrača ljubezen, je poanta Gilesove usode, in komur je to uspelo, mora narediti vse, da mu ljubljeni ne spolzi iz rok.

Prav gotovo ni brez simbolike, da so ženska brez glasu, temnopolta snažilka in gejevski umetnik v prvi vrsti upora proti uniformirani represiji večinske družbe v šestdesetih. Guillermo del Toro na veliko manj pridigarski in ekspliciten način poda obsodbo, ki se jo tako zelo napreza ubesediti Pokvarjeno predmestje Georgea Clooneyja. Glasbena podlaga Alexandra Desplata je nič manj kot čudovita, barvna lestvica filma pa se giblje nekje med petdesetimi odtenki zelene. (Del Toro je sprva menda hotel posneti črno-beli film, a bi bilo to predrago).

Najbrž nobena kritika filma ne more mimo primerjave z Del Torovo mojstrovino Panov labirint (2006) - in v resnici sta filma v nezgrešljivem sorodstvu, pa čeprav je zgodnejši veliko temačnejši. Predstavljajte si Panov labirint kot eno od originalnih Grimmovih ali Andersenovih morbidnih pripovedk, Obliko vode pa kot kasnejšo, Disneyjevo obdelavo podobne teme. Če Panov labirint še ohranja seme krutih vekov, v katerih so pravljice nastajale (vojne, lakota, epidemije), Oblika vode vse te motive za kasnejše "bralce" nekoliko omehča.

Soočenje z zlom je torej manj neposredno, a je tudi Oblika vode, da ne bo nesporazumov, pravljica samo za odraslo občinstvo. Zgodba se razplete točno tako, kot nekje na sredini nakaže, da se bo razpletla, in namesto z dramatično napetostjo izzveni z nežnim, sentimentalnim vzdihom. Niti izbruhi eksplicitnega nasilja ne morejo prepričati, da je Oblika vode resnično subverziven izdelek. Film leta? Po mojem mnenju ne. Je pa zagotovo ena najbolj estetsko dovršenih hvalnic čarobnosti pripovedovanja zgodb, kar jih boste letos videli.

Ocena: 4, piše: Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
DLeagueStar
# 15.11.2017 ob 15:23
Film bo sigurno za pogledat, mi gre pa neznansko na živce to Del Torrovo večno razlaganje o nekih razvojih likov in scenarija.

Če je morskega moža razvijal 9 mesecev in je bil to njegov največji tehnični izziv potem po domače povedano laže kot pes teče. Ta lik je namreč kopija Abe Sapiena iz Hellboya, ki ga je režiral Del Torro leta 2004- spremenil je samo kakšno glasbo posluša in namesto gnilih jajc je kuhana pa govorit ne more...
odziv
# 15.11.2017 ob 15:11
Lahko da je estetski. Pošast je tudi čisto ok. Kvalitetna roba.
Film pa po moje ne seže dlje od običajne ljubezenske štorije. No, morda malenkost spomni gledalca na obrobneže v družbi in človeško brezbrižnost do njih, ki ni značilna samo za čas v katerega je film postavljen. Veliko pa ne odneseš s seboj. Sem imel malo dolg nos.
HomerZ
# 01.03.2018 ob 15:34
Film bi bil čisto povprečna pravljica, če ne bi imel hecno-bizarnih vložkov seksualnosti. Hecnih: vsakodnevno samozadovoljevanje v kadi, bizarnih: seks s "pošastjo". S tem je pri meni izgubil vsakršno integriteto.
Ne razumem, zakaj bi si zaslužil kakršnegakoli oskarja tako, da 13x ne razumem kaj je na njem sploh omembe vrednega.
HOR
# 05.03.2018 ob 15:07
V bolj profani obliki je sex romanca z beštijami žanr v porno filmih...
psychocandy7
# 03.03.2018 ob 18:32
se strinjam z oceno avtorice članka. vizualno vznemirljivo, ni pa najboljši film leta. ne vem, zakaj toliko nominacij.
LjudjeSoOvce
# 07.03.2018 ob 11:30
"Malo" drugačen film z nič kaj impresivnimi igralskimi sposobnostmi vpletenih, ampak vreden ogleda.
Po drugi strani pa v glavi ostane komentar na Oscarjih, da je bil ta film v bistvu najmanj sporen in najbolj primeren film leta....ja....res? Beastiality je očitno "in".
slovenec5
# 05.03.2018 ob 17:45
Film mi je blizu, razumem tudi različne pristope.... ampak sorry.
Igra .. povprečno.
Scenarij ...povprečno
Režija... povprečno.
Glasba in efekti... povprečno.
Mnogo vzhodno evropskih filmov, na to tematiko je dosti boljših.

Enostavno ni bilo izbora filmov....nekomu je potrebno dat kipce in plakete....
Bivši uporabnik
# 04.03.2018 ob 15:24
Zelo lepo napisana filmska ocena.
jackm8
# 15.11.2017 ob 18:18
Se mi zdi, da se mu je nekam zataknilo. Scify, art romanca s pošastjo, scify, art romanca s pošastjo... Ne gre in ne gre iz svojega koluta. Res bi že bil čas za nekaj netipičnega. Na isto temo bi lahko posnel Noterdamskega zvonarja, pa si ga vsak, ki je videl vsaj nekaj njegovih filmov, verjetno že predstavlja v umu.
balrog
# 27.01.2018 ob 21:57
Mene je pa film navdušil. V bistvu je zgodba prepričljiva, domiselna, odlična igra obeh glavnih protagonistk, film tako mimogrede odpira veliko vprašanj in tem, ampak na tak nepretenciozen način, skozi najbolj prežvečeno holivudsko obliko "romantičnega filma" spregovori o večnih filozofskih vprašanjih .... Klasična ekranizirana pravljica, ki se dotika vprašanj drugačnosti, tujosti, rasizma, šovinizma, mačistične družbe, militarizma, spolnih usmerjenosti, religije itd. Znanstvena fantastika še nikoli ni delovala bolj sveže, čeprav je film postavljen v preteklost, v 60 leta prejšnjega stoletja, v čas hladnovojne histerije, kar se je čutilo tudi v takratnih B-filmih. Film tudi odgovori na najbolj osnovno vprašanje, ki ga postavljajo sci-fi filmi, kdo je najbolj primeren, da vzpostavi stik s tujo, ne-zemeljsko obliko inteligentnega življenja ... Spielberg v E.T.-ju pravi, da otrok, Guillermo del Toro pa neizobražena nema čistilka, vsekakor pa ne kaki znanstveniki ali generali. Torej Povodni mož sreča E.T-ja, Aliena ter Lepotico in zver, izvirno :)
dharma
# 15.11.2017 ob 15:31
Videl trailer, videl vse.
Filmske recenzije
link
Filmska recenzija: Tomb Raider
10
19. marec 2018 ob 18:16 Že kar precej oddaljenega leta 2001 se je v čevlje Lare Croft, ali bolje rečeno v njene mične obline, vživela seksapilna Angelina Jolie in kljub mlačnemu kritiškemu sprejemu dovolj navdušila ...
Več novic ...
Kazalo