Izbor kultura
Žale
Slovenija in Češka sta načrtovali oddajo dosjeja nominacije v letu 2018, zdaj pa je padla odločitev, da se Slovenija samostojno poda na to pot. Na posnetku je Plečnikov Vrt vseh svetih na pokopališču Žale. Foto: BoBo
NUK
Narodna in univerzitetna knjižnica, prostor duhovne kulture po načrtih Jožeta Plečnika (1872-1957). Foto: BoBo
Jože Plečnik
V Evropi je veliko mest, ki nosijo v sebi različne elemente in vsebine antične, srednjeveške, secesijske ali modernistične arhitekturne zgodovine, vendar je Plečnikova Ljubljana edinstvena. Zaradi njegovih arhitekturnih posegov se razlikuje od drugih podobnih srednjeevropskih mest. Foto: MGML
Ljubljanica
V nominacijo bodo vključeni tudi mostovi na reki Ljubljanici, vključno s tržnico. Foto: BoBo
Damjan Prelovšek
Damjan Prelovšek, dvakratni dobitnik Plečnikove medalje, je od leta 1992 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Kot poznavalec Plečnikovega dela je zelo kritičen do slovenske strokovne skupine, ki pripravlja dosje nominacije, saj po njegovem mnenju člani skupine ne premorejo ustreznega poznavanja Plečnikove arhitekture. Sam pa meni, da ima nacionalna nominacija del Jožeta Plečnika v Ljubljani le malo možnosti za uspeh. Opomnil je, da gredo danes "nacionalne nominacije zelo težko skozi, saj je tega v Evropi preveč". Foto: BoBo

Dodaj v

Po novem Slovenija sama v pripravo nacionalne nominacije za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam

Odločitev za samostojno pripravo nominacije brez Češke
27. december 2017 ob 13:55,
zadnji poseg: 27. december 2017 ob 14:14
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Obe strani globoko obžalujeta, da se bo končala priprava transnacionalne nominacije Plečnikovega dela, vendar razumeta in podpirata nujnost tega dejanja, saj ne želita ogroziti možnosti za vpis te pomembne dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine," so med drugim zapisali na ministrstvu za kulturo o odločitvi, da bo Slovenija samostojno nadaljevala pripravo nominacije Plečnikovih del v Ljubljani.

Izbor Plečnikovih del v Ljubljani in Pragi je bil kot Brezčasna, humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vpisan na Unescov poskusni seznam. Slovenija in Češka sta pri pripravi transnacionalne nominacije, ki promovira izjemno arhitekturo Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi, sodelovali od leta 2011. Na Unescov poskusni seznam je bilo Plečnikovo delo vpisano leta 2015, vendar pa transnacionalna nominacija ne zagotavlja uspešnega vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine.

Izognitev morebitnim nesporazumom
Med pripravo dosjeja nominacije sta tako slovenska kot češka strokovna skupina večkrat izrazili pomisleke glede izbire komponent v tej nominaciji in potencialne izjemne univerzalne vrednosti celotne nominacije. Zato je ministrstvo v dogovoru s češkimi partnerji in z namenom, da bi se izognili morebitnim nesporazumom med samim procesom evalvacije, konec leta 2016 za svetovanje zaprosilo sekretariat Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja – Icomos v Parizu, so še za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Da bi se Plečnikovo delo predstavilo na najboljši in najbolj celosten način, sta slovenska in češka stran iskali možnosti za nadaljnje sodelovanje pri nominaciji, ki bi ustrezala vsem merilom v skladu z operativnimi smernicami za izvajanje Unescove konvencije o svetovni dediščini.

Slovensko ministrstvo za kulturo je julija letos organiziralo posvetovalno okroglo mizo na temo priprave transnacionalne nominacije. Okrogle mize se je poleg predstavnikov slovenske in češke strokovne skupine udeležila tudi svetovalka, ki jo je imenoval Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja Icomos. Sodelujoči so razpravljali o utemeljitvi transnacionalne nominacije in ponovno preučili vsebino dosjeja.

Samostojna nominacija kot optimalna rešitev
Icomosova svetovalka je poudarila, da transnacionalna nominacija, ki ji je bila predstavljena na julijski okrogli mizi in se je oblikovala od leta 2011 naprej, ne zagotavlja možnosti za uspešen vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Po njenem prepričanju bi bila najbolj optimalna rešitev priprava nominacije Plečnikovih del v Ljubljani.

Z ministrstva so sporočili še, da sta "obe strani prepričani, da se bo odlično sodelovanje med državama, ki je bilo razvito na področju Plečnikove dediščine in promocije, nadaljevalo tudi v prihodnje". Dodali so: "Slovenska stran bo sledila predlogom Icomosove svetovalke in samostojno nadaljevala pripravo nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani."

Razhod kljub odličnemu sodelovanju
Serijska transnacionalna nominacija Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vključuje cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove na reki Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, Vrt vseh svetih na pokopališču Žale in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih.

Kot še poudarjajo na ministrstvu za kulturo, sta slovenska in češka strokovna skupina v zadnjih šestih letih odlično sodelovali. Vendar so vprašanja, o katerih sta partnerski državi razpravljali z Icomosom, tako kompleksna in resna, da je neizogiben nov pristop k nominaciji.

Drugačno mnenje Plečnikovega poznavalca
Poznavalec Plečnikove arhitekture Damjan Prelovšek meni, da ima nacionalna nominacija del Jožeta Plečnika v Ljubljani le malo možnosti za uspeh. Opomnil je, da gredo danes "nacionalne nominacije zelo težko skozi, saj je tega v Evropi preveč". "Če bi to bilo nekje v Afriki ali v Aziji, bi bila možnost za uspeh, v Evropi pa imajo možnost samo še skupinske nominacije," je povedal za STA.

Prelovšek je zelo kritičen do slovenske strokovne skupine, ki pripravlja dosje nominacije, saj po njegovem mnenju člani skupine ne premorejo ustreznega poznavanja Plečnikove arhitekture. Opozoril je, da bo za pripravo nacionalne nominacije Plečnikovih del treba spremeniti seznam arhitektovih del, ki jih bo vključevala nominacija. "In vprašanje je, kaj bo na njem," je dodal Prelovšek.

Smiselno počakati na primernejši trenutek?
S Plečnikom bi imeli več možnosti leta 2016, še meni Prelovšek, ko so bila na Unescov seznam vpisana dela švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusierja. Možnost za morebitni uspeh nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani Prelovšek vidi v tem, da Slovenija počaka na primeren trenutek, da bo Unescu predložena kakšna podobna arhitekturna nominacija.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
bilzerian
# 27.12.2017 ob 14:34
a so spet bili na najbolj odgovorna mesta postavljeni največji nesposobneži?

negativna selekcija v vsem svojem sijaju....
uiophjk
# 27.12.2017 ob 14:46
@ajvard

Hvala! Iz članka je res težko razbrati, za kaj gre.
davp
# 27.12.2017 ob 16:42
Stadion naj vpišejo v svetovno dediščino. Nesposobni birokrati
SF0100
# 27.12.2017 ob 16:36
Plečnik bo itak svetnik postal in potem bodo njegova tuzemska dela postala postranska stvar.

Da so pa naši nesposobni pa ne dvomim. Prej bo Čehom uspelo s Plečnikom, kot našim.

Glavno, da Zoki zida garaže in trubači igrajo na Tromostovju...
ajvard
# 27.12.2017 ob 14:11
iz tega intervjuja je mogoče razbrati, kje je problem

http://outsider.si/pogovor-o-plecniku-dr-damjan-prelovsek/
por
# 27.12.2017 ob 16:29
Iz tega članka je razbrati, da se zadeva ne nadaljuje pod okriljem sodelovanja dveh držav zaradi tega, ker nek mednarodni birokrat ne najde paragrafa o tem, ali imam prav?
uiophjk
# 27.12.2017 ob 18:30
@wiki
v "Vodniku po Plečnikovi Ljubljani", izdanem februarja 2017, ki ga najdeš tudi na netu, je na strani 39 fotografija iz Prelovškove hiše. Nimam pojma, česa in komu ni dovolil.
Bivši uporabnik
# 27.12.2017 ob 15:30
Kulturno dediščino je treba zaščititi pa pika!!
Če bi imeli pametno državo bi država ustrezno uredila to področje tako kot veli stroka, ne pa politika. Tako pa imamo kar imamo - neoliberalne sanje za raznorazne mutibariče in privatnike, ki se želijo okoristiti brez zavesti o temu kaj je javno dobro.

Država bi morala poostritit nadzor in dvigniti kazni.
ajvard
# 27.12.2017 ob 23:50
v glavni vlogi, ki so jo predlagali tudi naši nekdanji češki partnerji pri nominaciji, so bili sakralni objekti. Cerkev srca Jezusovega v Pragi, cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, cerkev sv. Frančiška v Šiški...morda se je zataknilo tudi tu. tega strokovnjaki ne izključujejo.

po večini pa gre krivda nekompetentinim uradnikom in pomanjkanju politične odločitve.

lahko za Magno sprejemamo poseben zakon, ne znamo pa sprejeti zakonodaje (ali jo zgolj izvajati), ki bi omogočala izvedbo takega projekta?

lepo vas prosim, pa kakšna država smo, da gledamo propadanje stadiona?

vsaka normalna država bi že zdavnaj obnovila ta kulturni spomenik nacionalnega pomena. na Češkem bi bilo to samoumevno.

mi pa se pregovarjamo, ali naj imajo prav vrtičkarji iz sosednih blokov, ali "rešitelj", ki bi v bistvu pozidal in predrugačil spomenik do neprepoznavnosti.

ne razumemo kaj je nacionalni interes. zato propada stadion, zato propada kandidatura za UNESCO...
beseda nacionalni interes je sicer zlorabljena do te mere, da je slišati kot psovka!
johndeer
# 27.12.2017 ob 17:17
Admin, upam, da me ne brišeš: Za posrat!
sm0ve
# 27.12.2017 ob 15:27
A to pomeni, da ne bodo gradili parkirišč pod ljubljansko tržnico? In ali bodo pustili obnovo stadiona za Bežigradom?
wiki
# 28.12.2017 ob 09:39
@uiophjk
Če prebereš celotno besedilo na tej strani, pa boš videl, da se umetniki na področju Plečnika kregajo kot majhni otroci.
braun
# 27.12.2017 ob 20:48
Perčečnik in Zoki ta v SLO komisijo spravila svoje interese, ki so tesno povezani z interesi okrog stadiona za bežigradom. Zato totalen zastoj in nemoč dobro mislečih.

Njihov član, ki se šlepa kot veliki poznavalec Plečnika bremza Plečnikovo nominacijo s stadionom v glavni vlogi zaradi ekonomskih koristi tajkunske naveze.
adventnivencek
# 27.12.2017 ob 16:51
pomoje da so s tem po vodi odplavale večje šanse za uspešen vpis. pa že prej sem imel občutek da je šlo za bolj šlampasto prirpavljeno nominacijo - res izrčrpna bi bila nominacija ki bi vključevala tudi plečnikova dela po ostalih evropskih prestolnicah (dunaj, beograd...) sicer je pri transnacionalnih nominacijah več dela in priprav, ampak so pa veliko večje možnosti za uspešen vpis na listo.
Krimsky
# 27.12.2017 ob 17:53
Še dandanes lahko kupite majico, na kateri piše Elvis …
~
… in knjige o Plečniku se ponatiskujejo in prodajajo za med, … slučajno vem 'iz prve roke'.

Iz nasmeha Mona Lize, sence Matere Božje, Plečnikove pručke – skušamo napraviti karseda veliko zgodbo, prodali bi še Plečnikove 'opilke' od šiljenja svinčnika, če bi jih le kje našli …

Saj je res, da je bil Elvis dober, in Plečnik tudi … a kar je preveč, še s kruhom ni dobro …

Zabredli smo v idolatrijo …
por
# 27.12.2017 ob 16:42
Aha, sploh nimam prav :-) zelo slab članek
wiki
# 27.12.2017 ob 16:54
Haha, prelovšek... v novem vodniku po plečnikovi ljubljani pa piše, da prelovšek ni dovolil, da se fotografira njegova vila. Kdo je zdaj tu nor?
presenečen
# 27.12.2017 ob 14:50
Paziti bi bilo dobro da se iz Plečnika ne začne delati kult. Ni treba pretiravati. Skromnost je lepa čednost.
Kazalo