Napovedano odprtje slavnega tokijskega gledališča Kabukiza, ki že od marca ni uprizorilo nobene predstave, ni bilo odpovedano kljub hitremu porastu novih primerov okužb s koronavirusom na Japonskem. "Odpiramo v skladu s smernicami epidemiologov ter skrbimo za varnost obiskovalcev od trenutka, ko stopijo skozi vhodna vrata," je na petkovi tiskovni konferenci poudaril direktor Jošitaka Hašimoto.

Varnostne ukrepe jemljejo resno: med dejanji se bodo igralci zamenjali
Pri predstavah bodo omejili število glasbenikov, ki na odru predstavo v živo spremljajo z glasbo. Tisti, ki so ostali, bodo nosili črne maske iz blaga, ki jih zakrivajo od nosa do prsnega koša. Igralci se bodo odmaknili od občinstva in obenem vzdrževali tudi večjo medsebojno razdaljo kot prej. Med posameznimi prizori se bo ekipa igralcev in gledališkega osebja v celoti zamenjala, da bi tako skrajšali trajanje medsebojnih stikov.

Med vajo za odprtje so hostese nosile tako maske kot plastične vizirje, a se je izkazalo, da to preveč otežuje njihovo delo in bodo zato nosile samo maske.

Maske so obvezne tudi za občinstvo, ki je zaradi obvezne razdalje med ljudmi razpolovljeno. Na vhodu vsakemu gledalcu izmerijo temperaturo, med dejanji pa bodo cel avditorij sterilizirali. Obiskovalci si tradicionalno med odmorom (pogosto zelo dolgih predstav) privoščijo kosilo, ki so ga prinesli s seboj v bento škatli, a trenutno je to prepovedano.

V petek so v Tokiu potrdili rekordnih 463 novih primerov okužbe, zaradi česar je guvernerka Yuriko Koike napovedala, da bo v primeru nadaljnjega poslabševanja situacije razglasila izredne razmere. Hašimoto situacijo pozorno spremlja: "Če bodo vpeljane dodatne omejitve in zahteve vlade, bomo ... razmislili o drugih oblikah nastopanja, morda o ponovnem zaprtju."

Pesem, ples in spretnost
Kabuki je tradicionalna japonska gledališka oblika, ki z gledališčem noh in bunraku spada med tri klasične gledališke forme na Japonskem. V moderni japonščini besedo kabuki sestavljajo trije znaki: 'ka' pomeni pesem, 'bu' ples in 'ki' spretnost. Kabuki je vizualno razkošna uprizoritev z glasbo, petjem, plesom, mimom, visoko stilizirano igro in spektakularno vizualno podobo. Gre za izredno formaliziran tip gledališča s številnimi konvencijami, ki izhajajo iz zgodnejših oblik izvajanja.

Zgodbe iz dogajanja na odru ne boste razbrali
Zgodba je v kabukiju običajno zasnovana na zgodovinskih dogodkih, ljubezenskih zgodbah, moralnih konfliktih, tragičnih zgodbah o zarotah in podobnih, na Japonskem poznanih zgodbah. Posebnost gledališča kabuki je, da prikazuje le del celotne zgodbe, zato je samo zgodbo priporočljivo poznati že pred ogledom predstave. Kabuki je namenjen predvsem zabavi in izkazovanju igralčeve spretnosti, zgodbe ter razrešitve moralnih in drugih konfliktov pa večinoma prinašajo tudi didaktični vidik.

Uprizoritve teh zgodb so vizualno bogate, z natančno izdelanimi kostumi, preciznim ličenjem in razkošnimi lasuljami. Odrska postavitev omogoča dinamično spreminjanje scene z različnimi platformami, ki omogočajo pojavljanje in izginjanje igralcev, ter most, ki vodi skozi avditorij, kar igralcem omogoča dramatični vstop ali zapustitev odra. Gibanje igralcev je pretirano in visoko stilizirano, igralci pa v sporočanju zgodbe uporabljajo starodavno obliko japonskega jezika, ki pogosto tudi Japoncem povzroča težave pri razumevanju. Dogajanje spremlja tudi glasba, izvajana v živo na tradicionalnih japonskih instrumentih.

Moški v imenu moralnosti prevzeli tudi ženske vloge
Kabuki izhaja iz začetka obdobja Tokugava ali obdobja Edo v začetku 17. stoletja, ko so to gledališko obliko izvajale samo ženske. Senzualni značaj plesa, pa tudi prostitucija igralk, je bila za vlado moteča, zato so že 1629 ženskam prepovedali nastopanje. Takrat so oder prevzeli moški, ženske vloge pa mladi moški z manj izrazitim moškim videzom. Tudi ta tip kabukija je marsikoga skrbel zaradi moralnih pomislekov, zato so vloge prevzeli le starejši moški. Še danes kabuki izvajajo samo moški, obstajajo pa tudi igralci, specializirani za igranje ženskih vlog.