Ko se je igral z otroci, je poklical njihovo mati. Ker je bila v bližini, so se odpravili k njej. Ko so mimo prišli sosedi s psmi, je hči rekla, da jo bolijo prsa in se sklonila k tlem.
V zgornjem odstavku je 5 napak. Če jih niste našli, jih boste na koncu članka.

Zbrali smo nekaj značilnih zagat pri sklanjanju. Foto: MMC RTV SLO
Zbrali smo nekaj značilnih zagat pri sklanjanju. Foto: MMC RTV SLO

Mati, mater, mami

Beseda mati v sklanjatvi ohranja starinske posebnosti. Foto: MMC RTV SLO
Beseda mati v sklanjatvi ohranja starinske posebnosti. Foto: MMC RTV SLO

Kakšna je razlika med povedmi Slišiš mati, Slišiš matero in Slišiš mater? Če se ozremo k mami in jo vprašamo, ali sliši glasbo, bomo rekli: Slišiš, mati? Če koga drugega sprašujemo, ali sliši mamo, ki se npr. pogovarja v kuhinji, bomo rekli: Slišiš mater? Torej njo. Vidim, pokličem, srečam in spoznam lahko le mater, ne mati. Zmeraj, ko se vprašamo koga (vidim), je v knjižnem jeziku pravilna oblika: mater. Knjižni jezik oblike za matero ne dopušča, najverjetneje je nastala po analogiji: za mamo. Če pa se vprašamo, kdo pride, pozdravi, pokliče, govori, je v knjižnem jeziku pravilno: mati (in ne mater). Če se spomnite članka o hčeri, lahko povzamemo: Mati (kdo) je poklicala hčer (koga). Hči (kdo) je poklicala mater (koga).

Enako velja za besedo hči. Foto: MMC RTV SLO
Enako velja za besedo hči. Foto: MMC RTV SLO

Ljubkovalno poimenovanje pa ima v vseh sklonih obliko mami: To je moja mami. Slišim mami, kako govori. Slišim (te), mami.

Zakaj nekatere besede ne vzbujajo nikakršnih občutkov, ob drugih pa nas zmrazi ali pa prikličejo določene podobe? Tudi vsakega imena ne bi dali svojemu otroku, ker nekega Janeza pač že poznamo. To, da beseda dobi oseben, čustveno obarvan pomen, imenujemo konotacija. Če je ta kriva za napake pri sklanjanju besede mati, pa ni povezana s pogostimi napakami pri drugih samostalnikih.

Pogosta napaka: pri otrokih
Pri besedi otrok se pogosto pojavljata napaki v mestniku in orodniku množine. Igramo se z otroki (ne otroci), govorimo pa o otrocih (ne otrokih). Če poznate Kreslinovo pesem Preko Mure, preko Drave, si lahko pomagate s prvim verzom: Lahko bi bila idealen par / z diplomami in otroki.

Samostalnik otrok v množini izkazuje drugo palatalizacijo. Foto: MMC RTV SLO
Samostalnik otrok v množini izkazuje drugo palatalizacijo. Foto: MMC RTV SLO

Dva nova mosta
V knjižnem jeziku zgradimo dva mostova (nezaznamovano), oblika dva mosta je stilno zaznamovana. Večina enozložnih samostalnikov se v dvojini in množini podaljša z -ov, tako tudi dva sinova, trije sinovi (obliki dva sina in trije sini sta stilno zaznamovani). Tako v časopisih kot tudi po ulicah se lahko sprehajajo sosedje in sosedi, obe obliki sta pravilni, vendar le s psi (ne pa s psmi). Sklonimo se lahko le k tlom, oblika tlem v knjižnem jeziku ne obstaja. To si lahko zapomnimo tako, da si abecedo predstavljamo v navpični premici, ki se na vrhu začne z a. Črka o (tlom) je niže kot črka e (tlem). Zato se sklonimo niže, k tlom.

Nas lahko bolijo prsa?
Obliko prsa lahko uporabljamo pogovorno. Knjižna oblika je le ena, in sicer prsi. Črka a se ne pojavi v nobeni obliki besede (prsi, prsi, prsim, prsi, prsih, prsmi). Materino znamenje pa lahko imamo med prsmi (kje), ne med prsi (kam).

Najdete vseh pet napak iz uvodnega odstavka?
Ko se je igral z otroki (ne otroci), je poklical njihovo mater (ne mati). Ker je bila v bližini, so se odpravili k njej. Ko so mimo prišli sosedi (ali sosedje) s psi (ne psmi), je hči rekla, da jo bolijo prsi (ne prsa), in se sklonila k tlom (ne tlem).

Vse oblike omenjenih samostalnikov si lahko ogledate na grafikah, tudi tokrat pa vas vabimo, da svoje znanje preverite v spodnjem kvizu.