Veste, kako stopnjujemo pridevnike? Foto: MMC RTV SLO

Stopnjevanje pridevnikov je lahko dvostopenjsko, tisti, ki radi pretiravamo, pa se nikakor ne moremo izogniti trostopenjskemu stopnjevanju.

Kako stopnjujemo pridevnike

Pri dvostopenjskem stopnjevanju sta na voljo dve obliki pridevnika: osnovnik (lep) in elativ (prelep, izjemno lep), ki ga tvorimo z obrazilom pre- ali s prislovi (nebeško lep, preveč lep).

Pri trostopenjskem pa sta ob osnovniku (lep, kuhan) še primernik (lepši, bolj kuhan) in presežnik (najlepši, najbolj kuhan). Iz primerov je razvidno, da lahko pridevnike stopnjujemo na dva načina: z obrazili (visok, višji, najvišji) in opisno oz. s prislovom (kuhan, bolj kuhan, najbolj kuhan).

Foto: MMC RTV SLO

Opisno stopnjevanje

Pridevnike opisno stopnjujemo le takrat, ko ne gre drugače. Takšni pridevniki so npr. barve (rdeč, bolj rdeč, najbolj rdeč), pridevniki, ki so po nastanku deležniki (kuhan, bolj kuhan, najbolj kuhan) ali ki ne ločijo določne in nedoločne oblike (divji, bolj divji, najbolj divji; mladinski, bolj mladinski, najbolj mladinski), ter pri mnogih pridevnikih na -en, -ən, -av, -ast, at (senen, duševen, zvedav, muhast), ki že sami izražajo določeno stopnjo ali so vrstni. Tako torej ne moremo reči, da je kdo muhastejši ali zvedavejši od koga drugega.

Stopnjevanje z obrazilom

Za stopnjevanje lahko uporabimo obrazila -ji, -ši, -ejši. Prvi dve uporabljamo pri enozložnih osnovah (mlad, mlajši, najmlajši; tih, tišji, najtišji), tretje pa pri večzložnih osnovah (ljubezniv, ljubeznivejši, najljubeznivejši) in pri enozložnih, če se osnova konča na dva soglasnika (čist, čistejši, najčistejši).

Ko sta mogoči obe obliki

Foto: MMC RTV SLO

Ko pridevnik omogoča obe različici stopnjevanja, damo obrazilni obliki (lažji) prednost pred opisno. To seveda velja za t. i. nevtralna besedila, saj lahko z izbiro opisne oblike tudi kaj posebej poudarimo in sporočimo. Prav poudarjenost se pogosto pojavlja v sloganih, političnih sporočilih, oglasih in vseh vrstah avtorskih besedil, še posebej uporabni so prislovi pri ironiji (najbolj lahko kolo, kar ste jih kdaj dvignili). Predvsem ko se avtor poigrava z jezikom, izraža mnenje ali besedila "leposlovi", je izbira manj tipične oblike stopnjevanja bralcu v veselje.

Napake

Vsekakor oblik ne kombiniramo, saj bi to pomenilo, da pridevnik stopnjujemo dvakrat, kar je narobe: odkrit, bolj odkritejši, najbolj odkritejši. Pravilno je torej: odkrit, odkritejši, najodkritejši ali odkrit, bolj odkrit, najbolj odkrit.

Foto: MMC RTV SLO

Ker se stopnjevanje pridevnikov v zadnjih desetletjih spreminja, je dobro preveriti, katera oblika stopnjevanja je primernejša ali nevtralnejša. Pomagamo si lahko s Pravopisom in Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Tako se lahko z oblikami tudi poigravamo in pravila, ko je to uporabno, tudi kršimo.

Še nekaj primerov

Star – starejši – najstarejši, mlad – mlajši – najmlajši, sladek – slajši – najslajši, podoben – podobnejši – najpodobnejši, grd – grši – najgrši, redek – redkejši – najredkejši, čist – čistejši – najčistejši, visok – višji – najvišji, divji – bolj divji – najbolj divji, pikčast – bolj pikčast –najbolj pikčast, pernat – bolj pernat – najbolj pernat, gumijast – bolj gumijast – najbolj gumijast, zvit – bolj zvit – najbolj zvit, skrit – bolj skrit – najbolj skrit, umit – bolj umit – najbolj umit, upognjen – bolj upognjen – najbolj upognjen, veder – vedrejši – najvedrejši, zanimiv – zanimivejši – najzanimivejši, aktiven – aktivnejši – najaktivnejši, počasen – počasnejši – najpočasnejši.

Če radi secirate besede, ste se zagotovo vprašali, ali je pravilno reči tristopenjsko ali trostopenjsko stopnjevanje. Pravilni sta obe obliki, le da je prva nevtralna oz. navadnejša.

Foto: MMC RTV SLO