V novi oddaji Odprta knjiga boste v nadaljevanjih lahko sledili celim knjigam (za začetek bo Rac bral Raca – a o tem več čez nekaj dni), oddaja Literarni nokturno pa bo na Arsu na sporedu ob 23.00.

"Muhasta sva oba, do partnerjevih muh nisva prizanesljiva."

Ko se je avstrijski dramatik in pisatelj Arthur Schnitzler začel uveljavljati, je glavno žensko vlogo v njegovi drami Pravljica prevzela priljubljena igralka Adele Sandrock in med njima je vzbrstelo burno razmerje. Zveza sicer ni trajala dolgo, a je v Schnitzlerjevi literaturi pustila opazne sledi. Iz njunih pisem je avtorica literarnega večera Mira Miladinovič sestavila Zgodovino neke ljubezni. Še to: 21. oktobra bo minilo devetdeset let od Schnitzlerjeve smrti.

Erotične in družbene spletke

Ime prevajalke Radojke Vrančič je tesno povezano z nekaterimi velikimi imeni francoske književnosti – Jeanom Giradouxom, Jeanom Cocteaujem, predvsem pa z Marcelom Proustom. In tudi s pred 280 leti rojenim Choderlosom de Laclosom, avtorjem enega najslavnejših pisemskih romanov Nevarna razmerja, v katerem Laclos cinično slika francosko družbo tik pred revolucijo 1789. Poleg omenjenega romana bo v oddaji predstavljenih še nekaj drugih del v prevodu Radojke Vrančič.

"V tistem trenutku, ko sem dokončno sklenil, da Andreje ne bom poklical in bom umoril zgodbo, ki ni le moja zgodba, je zazvonilo."

Obstajajo pa tudi ljubezenske zveze, o katerih ne vemo veliko, a je že to dovolj za kratko zgodbo. Oziroma za Zgodbo, ki je ni hotelo biti. Njen avtor Janez Povše je vsestranski, predvsem pa gledališki ustvarjalec, avtor številnih dramskih besedil, radijskih in televizijskih iger ter filmskih scenarijev.

"Ko pospravljam ostanke dneva v kuhinjskem koritu …"

Razdalja med vsakdanjimi stvarmi in razmisleki je lahko zelo kratka. Rdeč semafor, zamazan kuhinjski odtok, osebni telefonski imenik ... vse lahko prikliče poezijo, vedno so blizu bivanjska vprašanja.

Kaj je s tem jelenom, je resničen ali privid?

V zgodbi Divjad se Kristina Kočan poigrava s prestopanjem meja med resničnostnim in fantastičnim, celo sanjskim. V tesnobni skrivnostnosti se odvija strasten odnos dveh ljubimcev, ki se skozi usodno podobo jelena širi v zagoneten simbol s tragičnim koncem.

"Jaz sem skrit v nebu, jaz sem skrit v miru."

Pesmi ameriškega pesnika Mathewa Rohrerja so polne nadrealističnih podob, domišljijskih preskokov in ostrega humorja. V zbirki Na nebu so načrti raziskuje prostor med budnostjo in spanjem, tisto dremavo ugašanje zavesti, kjer se stikata vsakdanjost in nadrealno. Vsaka pesem v njej se začenja z vrstico, ki se je avtorju utrnila v tem stanju polsna. Nekaj jih je prevedel Tone Škrjanec.

Matthew Rohrer: Verjetno o tem ne bi smeli razpravljati/

"Ni važno, od kod si. Čigav si. Važno je, kam greš."

Saša Stanišić, nemški pisatelj, ki je do štirinajstega leta živel v Bosni, razmišlja o identiteti, tudi o brezsmiselnih oznakah zanjo, o domu in begunstvu, o prednikih in prihodnosti. O njem, kakor ga spoznavamo iz romana Čigav si?, pripoveduje oddaja, ki jo je pripravila Nina Gostiša.

"Dolga noč / Dolg dan / Kratko življenje"

V filmih iranskega filmskega režiserja Abbasa Kiarostamija se pogosto pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije. Tik pred začetkom retrospektive njegovih filmov v ljubljanski Kinoteki bomo tega avtorja več kot 40 filmov in dobitnika neštetih nagrad, tudi canske zlate palme in beneškega srebrnega leva, spoznali še kot pesnika. Nekaj njegovih pesmi je prevedla Živa Čebulj.