Skupno je skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom.

Novi kompleks v Češči vasi sestavljata dva notranja bazena s pripadajočo infrastrukturo. V drugi fazi projekta bodo dodali še zunanji olimpijski bazen. Nova stavba je prilagojena topografskim značilnostim terena in ne poskuša dominirati nad njim. Foto: Miran Kambič
Novi kompleks v Češči vasi sestavljata dva notranja bazena s pripadajočo infrastrukturo. V drugi fazi projekta bodo dodali še zunanji olimpijski bazen. Nova stavba je prilagojena topografskim značilnostim terena in ne poskuša dominirati nad njim. Foto: Miran Kambič

Prve tri nagrade v omenjenih kategorijah so prejele novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi, prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56 ter objekt vrtec Bohinj. Po mnenju poznavalcev je uspeh slovenskih del na Balkanskem arhitekturnem bienalu dodaten dokaz, da je slovenska arhitekturna produkcija napredna in kakovostna tudi na mednarodni ravni.

"Lebdeča streha", ki se zlije z okolico
Kot so sporočili iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Scapelab, je v kategoriji arhitektura prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi pri Novem mestu, delo avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.

Novo življenje za industrijsko halo
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama.

V L56 bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama. Foto: Arhitekturni biro Enota
V L56 bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama. Foto: Arhitekturni biro Enota

V kategoriji najboljši odgovor na letošnjo temo bienala, ki je bila "nazaj h koreninam", je žirija prvo nagrado podelila objektu vrtca Bohinj, katerega avtorji so Ana Jerman in Janja Šušnjar (ARREA) ter Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.

Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v OŠ Vič avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo ter se srečujejo s knjigami, medtem ko prehajajo med razredi.

Bohinjski vrtec je bil po besedah arhitektov zasnovan kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore srečevanja in prostore izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja. Foto: Luis Diaz Diaz
Bohinjski vrtec je bil po besedah arhitektov zasnovan kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore srečevanja in prostore izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja. Foto: Luis Diaz Diaz
Sorodna novica Najvišje arhitekturno priznanje za inovativno osnovnošolsko knjižnico na Viču

Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejel še en rprojekt v novomeški okolici, brv v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo bienala je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.

Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna). Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način proučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.

Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu s podporo beograjskega Mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav; poleg Slovenije še iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.

Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.