Portret W. B. Yeatsa, ki ga je leta 1903 v objektiv ujela Alice Boughton. Foto: Wikipedia
Portret W. B. Yeatsa, ki ga je leta 1903 v objektiv ujela Alice Boughton. Foto: Wikipedia

Bil je med prvimi modernimi umetniki, ki se je zavedel razbitosti sveta, fragmentiranosti ali točneje neulovljivosti, izmuzljivosti kake celote resnice. Obenem pa se je z vso strastnostjo zavedal silne moči in pomena imaginacije ter se zavzemal za njeno oblikovalno moč, moč, ki lahko ne le spreminja svet, marveč ga more reševati pred kaosom.

Prevajalec Yeatsove poezije Veno Taufer
Yeatsova muza in nesojena ljubezen Maud Gonne. Foto: Wikipedia
Pesnikov portret iz leta 1923, ko je za svoj opus prejel Nobelovo nagrado. Foto: Wikipedia

Največji irski pesnik je bil predstavnik magičnega simbolizma in obnovitelj poetične drame, njegova ustvarjalnost sega od lirične do politične poezije. Irska vlada bo za dogodke v sklopu Yeatsovega leta namenila 500.000 evrov.

Yeats se je rodil 13. junija 1865 v Dublinu. Z družino so se preselili v London, kjer je začel leta 1877 obiskovati tudi šolo. Zaradi irskega rodu je kmalu postal žrtev šikaniranja. V Dublin so se Yeatsovi vrnili leta 1881. Pesnik je tam končal srednjo šolo in se nato vpisal na študij slikarstva, ki pa ga ni dokončal, ker se je posvetil književnosti.

Leta 1887 se je Yeats z družino vrnil v London, kjer se je uveljavil kot antologist in soustanovitelj pesniškega društva Rhymers's Club. Družil se je z uglednimi literati svojega časa, kot sta bila Oscar Wilde in Arthur Symons. Leta 1889 je pesnik spoznal svojo veliko ljubezen in vseživljenjsko muzo, igralko Maud Gonne.

V spremni besedi k novi izdaji Yeatsovih del v slovenščini je prevajalka Nada Grošelj zapisala, da je Yeats Gonneovo v svoji poeziji po imenu omenil zgolj v pesmi Vzvišene lepe stvari, sicer pa je navzoča v velikem delu njegove poezije, kot naslovljenka ali predmet opisa. Opisuje jo kot nadčloveško figuro, podobno junakinjam iz antičnih mitov, navaja Grošljeva.

Yeats je leta 1899 sodeloval pri ustanovitvi Irskega literarnega gledališča, ki je začelo delovati z njegovo igro Grofica Kathleen. Nato je skupaj z lady Augusto Gregory in dramatikom Johnom Syngeom ustanovil Abbey Theatre, ki se je pozneje razvil v Irsko narodno gledališče. Yeats je marljivo pisal igre in pozneje objavil več pesniških dram, med njimi Igre za irsko gledališče (1911) in Štiri igre za plesalce (1921).

Ukvarjal se je tudi z okultizmom in spiritualizmom. Spodbujal je irsko osvobodilno gibanje in bil osebni tajnik ameriškega pesnika Ezre Pounda, pa tudi član novega irskega senata. Pound je Yeatsa spodbujal k modernizmu in seznanil z japonsko dramo no.

Po več neuspešnih poskusih snubljenja Gonneove se je pesnik leta 1917 oženil s pol mlajšo Georgie Hyde-Lees. V zakonu sta se jima rodila hči in sin.

Leta 1923 je Yeats prejel Nobelovo nagrado za literaturo za svojo "vedno navdihujočo poezijo, ki v visoki umetniški obliki podaja občutje v duhu celotnega naroda". Yeats je po večletnih težavah z zdravjem umrl 28. januarja 1939 v francoskem letoviškem mestecu Roquebrune. Pokopan je v irskem mestu Sligo.

Med njegovimi pesniškimi zbirkami velja omeniti Oisinove blodnje in druge pesmi (1889), Veter med trsjem (1899), V sedmerih logih (1904), Odgovornosti (1914) in Stolp (1928).

Irska vlada je leto 2015 razglasila za Yeatsovo leto. Za projekte, v katerih bi se spomnili Yeatsa, je namenila 500.000 evrov. Organizatorji si obetajo, da bo Yeatsovo leto na Irsko privabilo 85.000 dodatnih obiskovalcev, upajo pa tudi, da bo spodbudilo ponovno zanimanje za irsko kulturo in literaturo.

Yeatsovo leto 2015 bo del desetletne počastitve dogodkov, ki so zaznamovali Irsko med letoma 1912 in 1923. Med drugim se bodo spomnili tudi t. i. velikonočne vstaje in delavske stavke.

V slovenščini so bila Yeatsova dela dolgo na voljo v dveh zbirkah zbranih del, ki ju je prevedel Veno Taufer. Prvi del najaktualnejšega izbora pa je izšel pred kratkim v zbirki Poetikonove lire. Za prevod, opombe, življenjepis in spremno besedilo v knjigi je poskrbela Grošljeva. V nabor je vključena Yeatsova poezija, nastala med letoma 1889 in 1914 in objavljena v šestih zbirkah.

Grošljeva je med drugim v bogati spremni analizi zgodnjih Yeatsovih del zapisala, da se že v njih kažeta pesnikova nagnjenost k vizionarstvu in sugestivna simbolika podob, ki jo je pozneje razvil v kompleksen sistem. Pri Hiši poezije bodo v prihodnje izdali še tri zbirke Yeatsovih del, od tega dva nabora pesmi, v četrto knjigo pa bodo vključena druga avtorjeva dela.

Taufer je v spremni besedi k Yeatsovim zbranim delom iz zbirke Lirika (1993) pesnika označil za maga poetičnega: "Bil je med prvimi modernimi umetniki, ki se je zavedel razbitosti sveta, fragmentiranosti ali točneje neulovljivosti, izmuzljivosti kake celote resnice. Obenem pa se je z vso strastnostjo zavedal silne moči in pomena imaginacije ter se zavzemal za njeno oblikovalno moč, moč, ki lahko ne le spreminja svet, marveč ga more reševati pred kaosom."

Yeatsovo poezijo si večkrat izposodi tudi popularna kultura. Med drugim je bila uporabljena v filmih Punčka za milijon dolarjev Clinta Eastwooda in AI: Umetna inteligenca Stevena Spielberga. Škotska rockovska skupina The Waterboys je leta 2011 izdala album An Appointment with Mr. Yeats z uglasbitvami njegovih pesmi.

Bil je med prvimi modernimi umetniki, ki se je zavedel razbitosti sveta, fragmentiranosti ali točneje neulovljivosti, izmuzljivosti kake celote resnice. Obenem pa se je z vso strastnostjo zavedal silne moči in pomena imaginacije ter se zavzemal za njeno oblikovalno moč, moč, ki lahko ne le spreminja svet, marveč ga more reševati pred kaosom.

Prevajalec Yeatsove poezije Veno Taufer