nuja letos?

Jubilejni 30. knjižni sejem – prvi knjižni sejem je bil leta 1972 na Gospodarskem razstavišču, vendar je bil bienalne narave – bo svoja vrata s slavnostno prireditvijo in podelitvijo Schwentnerjeve nagrade odprl 25. novembra v Cankarjevem domu, v naslednjih petih dneh pa se bo tam marsikaj dogajalo. Poleg tradicionalnih stojnic, kjer bodo slovenske založbe predstavljale izdane knjige, tokrat organizatorji gostijo tudi založbe iz Škotske, Rusije in Hrvaške. Gre za prvi korak v odpiranju sejma internacionalizaciji; pri čemer pa ne gre zgolj za širjenje mej, temveč tudi širjenje vsebin in celotnega sejemskega dogajanja zunaj zidov Cankarjevega doma.

Prazen žakelj ne stoji pokonci
"Človek ne more dobro razmišljati, ljubiti, spati, če ni prej dobro pojedel," je stavek Virginie Woolf, ki ga letošnji knjižni sejem zapisuje na čelo najvidnejše novosti. V trendovskem duhu vsesplošne kuharske obsesije tudi knjižni sejem pristavlja svoj lonček in uvaja tako imenovani kulinARTfest. Predstavljali bodo izključno kuharske knjige in knjige s kulinarično vsebino, gostili pa bodo tudi kuharske mojstre, med njimi nizozemskega šefa Rudolpha van Veena, ki bo dogajanje odprl v sredo ob 17.00 v Drugem preddverju Cankarjeva doma. Tam se bo naslednjih pet dni kuhalo in jedlo.

Če je kultura hrana za dušo, lahko tudi potrdimo, da je kuharska knjiga najboljše sredstvo, da nahranimo dušo in telo, pravijo organizatorji in konec koncev, če Virgino Woolf povzamemo s slovenskim kontekstom "prazen žakelj ne stoji pokonci".

Nagrada knjižnega sejma za knjigo leta
Poleg atraktivnih dejavnosti pa letošnji sejem prinaša tudi bolj resne novosti. Ponovno namreč uvajajo veliko nagrado knjižnega sejma za knjigo leta, ki jo leta 1972 na prvem sejmu prejel Lojze Kovačič. Letos je žirija izbrala pet nominirancev, dobitnika nagrade pa bodo izbrali bralci in obiskovalci sejma z glasovanjem. Gre za prvo slovensko nagrado, ki upošteva knjigo kot celosten izdelek, torej njen oblikovni del, skladnjo, lektorstvo in tisk, poleg tega pa ne gre zgolj za leposlovne knjige. V ožjem izboru za nagrado so knjige Ljubimca z Vošnjakove Karla Destovnika in Silve Ponikvar, Mehanikom! Srečka Kosovela, Orodjarna Boštjana Napotnika, Nesojeni kavboji Martina Ramoveša in Plezanje po kraškem robu Jurija Ravnika. Knjigo leta bodo razglasili na podelitvi 30. novembra v Debatni kavarni.

Na sejmu bodo podelili še več drugih nagrad, med njimi bo Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado za najboljši literarni prvenec 2014, podelili nagrade in objavili bodo tudi najboljša dela literarnega natečaja Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS na temo Kekca, na ogled pa bo del razstave o Kekcu, čigar avtor Josip Vandot letos slavi 130. letnico rojstva.

Zajtrk s Svetlano Makarovič in še kaj
Letos se bo na knjižnem sejmu predstavilo 100 razstavljavcev, pripravili pa so tudi več kot 220 spremljevalnih dogodkov. Založniška akademija bo enega od dveh dni (26. november) posvetila škotskemu založništvu in gostila direktorico Škotskega združenja založnikov Marion Sinclair. Direktorica mednarodnega centra za založniške in komunikacijske študije na Univerzi Stirling na Škotskem Claire Squires in profesor Miha Kovač pa bosta predstavila izsledke primerjalne raziskave o slovenskem in škotskem založništvu. Naslednji dan bo v sklopu Založniške akademije med drugim direktorica za avtorske pravice v tujini pri založbi Gallimard Anne Solange predstavila nove smernice francoske literature na tujem trgu, beseda pa bo tekla tudi o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji.

Kot vsako leto ostajajo stalnice, kot so Pisateljski oder, Forum za obiskovalce, Debatne kavarne in Šolski knjigosled. Novost pa je, da bo letos sejem v petek, 28. novembra, odprt do 22. ure, vsak dan pa bodo ob večerih v dvorani Duše Počkaj potekali tudi glasbeno-literarni večeri. Na zajtrk z rogljički in kavo v Dvorano Lili Novy pa bo prišla Svetlana Makarovič.