"S knjigo lahko odpotujemo kamor koli. Vase ali pa okoli sveta," sporočajo s Slovenskega knjižnega sejma, ki se je letos preselil na splet. Sprva so načrtovali sejem v Cankarjevem domu, ki bi ga posvetili svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin. V ta namen je nastala tudi likovna podoba, na osnovi ilustracije Huiqin Wang iz slikanice Milana Dekleve o Almi M. Karlin, ki so jo izdali ob 70-letnici Almine smrti. Foto: Slovenski knjižni sejem

Natančen program in katalog razstavljavcev 36. Slovenskega knjižnega sejma najdete tukaj.

Tako kot velika večina javnih dogodkov se je tudi sejem moral preseliti na splet. Poleg sejemskega dela, na katerem se bo predstavilo 97 založb, bodo ponudili več kot 100 spletnih dogodkov, od katerih jih bodo 14 prenašali ob določenem času.

Sejem bo drevi ob 18. uri uvedla prireditev v obliki literarnega večera z literati Barbaro Korun, Borutom Gombačem, Markom Levačićem in Nušo Ilovar. Uvodni nagovor pa je pripadel pesniku Niku Grafenauerju, ki mu bodo ob 80. rojstnem dnevu na drugi dan Slovenskega knjižnega sejma (SKS) ob 17. uri pripravili še posebno prireditev.

Prireditev, ki jo bodo v torek posvetili Niku Grafenauerju ob njegovem 80. jubileju, bo večdelna. V uvodu bo z akademikom o njegovem delu, knjižnem opusu in družbenopolitičnih angažmajih spregovorila Alenka Puhar. Predstavljene bodo tudi vse knjige, ki so izšle letos, ob Grafenauerjevem jubileju, o njem pa bodo spregovorili tudi njegovi sodobniki in prijatelji, med njimi Marjanca Jemec Božič, Aleš Berger, Alenka Sotler, Miroslav Košuta, Marjan Manček, Manca Košir ter Vlado Kreslin, ki bo slavljencu tudi zapel. Foto: BoBo
Prireditev, ki jo bodo v torek posvetili Niku Grafenauerju ob njegovem 80. jubileju, bo večdelna. V uvodu bo z akademikom o njegovem delu, knjižnem opusu in družbenopolitičnih angažmajih spregovorila Alenka Puhar. Predstavljene bodo tudi vse knjige, ki so izšle letos, ob Grafenauerjevem jubileju, o njem pa bodo spregovorili tudi njegovi sodobniki in prijatelji, med njimi Marjanca Jemec Božič, Aleš Berger, Alenka Sotler, Miroslav Košuta, Marjan Manček, Manca Košir ter Vlado Kreslin, ki bo slavljencu tudi zapel. Foto: BoBo

Schwentnerjeva nagrada mariborskemu založniku
Drevi bodo podelili tudi Schwentnerjevo nagrado, panožno priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Letos jo prejme Primož Premzl, ki je leta 1992 ustanovil svoje založniško in galerijsko podjetje Umetniški kabinet Primož Premzl ter je doslej založil in izdal več kot 50 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije.

Na pobudo Primoža Premzla trenutno poteka vrsta pobud, od postavitve spominskega znamenja Nikoli Tesli v Mariboru do Noordungove spominske sobe v Hotelu Korotan na Dunaju. Vse od leta 2009 pa se z družbeno angažiranimi akcijami, ki bi jih lahko uvrstili v konceptualno umetnost,
Na pobudo Primoža Premzla trenutno poteka vrsta pobud, od postavitve spominskega znamenja Nikoli Tesli v Mariboru do Noordungove spominske sobe v Hotelu Korotan na Dunaju. Vse od leta 2009 pa se z družbeno angažiranimi akcijami, ki bi jih lahko uvrstili v konceptualno umetnost, "spontano, samosvoje, ironično odziva na anomalije v družbi", še piše v obrazložitvi nagrade. Tukaj je Premzl na posnetku iz leta 2017, ko je v Poštni ulici v Mariboru ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga postavil spominsko ploščo, saj je v drugem nadstropju tamkajšnje poštne palače med letoma 1894 in 1903 Potočnik preživljal otroštvo. Foto: BoBo

V utemeljitvi je med najpomembnejšimi izpostavljena izdaja popolnega faksimila z naslovom Statut mesta Ptuj iz leta 1376. Omenjena je tudi knjiga Mariborske vedute (2004), ki je "nedvomno najbolj dognana in hkrati najimenitnejša monografija o nekdanjem Mariboru, izšla je ob 750-letnici mesta". Ob 25-letnici svoje založbe je v soavtorstvu uredil in izdal tudi monumentalno monografijo Novi Maribor, mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Leta 2013 je založil in uredil znanstveno monografijo Mateja Klemenčiča Francesco Robba: Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani, v istem letu pa še knjigo Herman Potočnik Noordung: Življenjepis v besedi in sliki.

Kot urednik za slikovno gradivo knjige Rudolf Maister, sto let severne meje, ki jo je leta 2018 izdala Mladinska knjiga, je med iskanjem še neobjavljenega slikovnega gradiva odkril načrte za grobnico družine Maister po zamislih Jožeta Plečnika. Premzl je lani kot avtor izbora slikovnega gradiva sodeloval pri izdaji monumentalne monografije ob stoletnici SNG-ja Maribor.

Še drugi dve sejemski lovoriki
Poleg Schwentnerjeve bodo v okviru sejma podelili še veliko nagrado SKS-a ‒ knjigo leta in nagrado za najboljši literarni prvenec SKS-a. Nagrade za najlepšo knjigo leta in najboljšo poslovno knjigo na spletnem sejmu ne bodo podelili. Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa bo na sejmu Lari Unuk podelilo nagrado Radojke Vrančič.

Za veliko nagrado SKS-a se potegujejo strip Zorana in Ivana Smiljanića Črni plamen (založba ZRC), priročnik Mihe Kovača Berem, da se poberem (Mladinska knjiga), delo s področja humanistike Boštjana Videmška Plan B (UMco), strokovna monografija Jožeta Pirjevca Partizani (Cankarjeva založba) in literarno delo Petre Pogorevc oziroma biografija Rac (Beletrina). Nagrajenca bodo razglasili v petek, 27. novembra.

Znani so tudi nominiranci za najboljši literarni prvenec SKS-a. To so knjiga Plavalec Sergeja Curanovića (Cankarjeva založba), Agni Boruta Kraševca (LUD Šerpa), delo roko razje Vesne Liponik (Škuc), Rane, rane Anje Novak - Anjute (Sanje) in Norci pomorci Goroslava Vukšića - Goga (Beletrina). Nagrajenca bodo razglasili že na drugi dan sejma.

V torek bodo na sejmu gostili pisatelja Tadeja Goloba, ki bo prvič javno spregovoril o nedavni nesreči ter o svoji novi knjigi Virus, ki bo izšla pri novomeški založbi Goga. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
V torek bodo na sejmu gostili pisatelja Tadeja Goloba, ki bo prvič javno spregovoril o nedavni nesreči ter o svoji novi knjigi Virus, ki bo izšla pri novomeški založbi Goga. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Narazen, a vendarle skupaj
Osrednji del bo seveda sejemsko dogajanje, ki bo potekalo v duhu časa oziroma epidemije pod sloganom Narazen, a vendarle skupaj. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS-ju bo v sodelovanju s Cankarjevim domom ponudila spletno razstavišče, nakupovanje knjig in pestro spremljevalno dogajanje s spletnimi dogodki za splošno in strokovno javnost.

Virtualna platforma bo prodajna in programska, razstavljavci se bodo lahko predstavili v e-katalogu, kjer bodo predstavljene sodelujoče založbe, in na koledarju virtualnih dogodkov. Letos je kot partnerica sejma k založnikom pristopila Javna agencija za knjigo RS, ki je s plačilom osnovnega paketa omogočila predstavitev na sejmu vsem zainteresiranim založbam.

Ob stoletnici novomeške pomladi: Bili so mladi, neznani in avantgardni

Založbe bodo na svojih straneh predstavljale svoje knjižne ponudbe, ponujale bodo tudi posnetke s pogovori z literati in strokovnjaki. Mladinska knjiga je objavila izjavo oziroma poslanico Andreja Predina za Cicifest, svoje nove knjige pa bodo predstavili tudi Renata Salecl, Boštjan Gorenc Pižama, Brina Svit, Trkaj in Igor Saksida ter Aljoša Bagola.

Novo mesto je mesto v gosteh, Španija je častna gostja
Dolenjska prestolnica je bila letos izbrana za mesto v gosteh. Predstavilo bo več spletnih vsebin na temo 100. obletnice novomeške pomladi, med drugim bo na sporedu posnetek soareje Anton Podbevšek Teatra z naslovom Nekaj dni v septembru Novo mesto 1920-2020 v režiji Matjaža Bergerja, posnetek pa je nastal v režiji Klemna Dvornika. Na ogled bo tudi posnetek literarnega večera ob 120. obletnici rojstva pesnika in soustvarjalca novomeške pomladi Mirana Jarca, ki ga je pripravila novomeška knjižnica Mirana Jarca.

Španija pa je torej letošnja častna gostja sejma. Tako bodo med drugim prek spleta gostili španska književnika Olgo Novo in Juana Bonilla, ki sta oba pred kratkim prejela špansko državno nagrado v kategorijah poezije in proze. Založba Družina bo prek spleta gostila katalonsko pisateljico Pilar Rahola, avtorico knjige SOS kristjanov.

"Koronavirus je nekoliko pospešil branje katastrofičnih eskapističnih del"

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji in Mladinsko knjigo bodo gostili francoskega avtorja Davida Diopa, ki se slovenskemu bralstvu predstavlja s knjigo Več kot brat, z Italijanskim inštitutom in založbo Totaliteta pa italijanskega avtorja Paola Cognettija, avtorja romana Osem gora. Med tujimi gosti bodo na spletnem sejmu po navedbah organizatorjev sodelovali še Ruediger Wischenbart, Carlo Carenho, Arunas Gudinavičius, Alma Čaušević, Miguer Barrero, Tore Slaatta in Helge Ronning.

Od ideje o hibridnem sejmu do njegove spletne izvedbe
Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol je dejal, da je epidemiološka situacija organizatorje prvič v 48-letni zgodovini SKS-a postavila pred vprašanje, kakšen knjižni sejem pripraviti. Tudi zato, ker je bilo kar nekaj sejmov po Evropi odpovedanih ali prestavljenih. Najprej so si želeli pripraviti hibridni sejem, kot preplet spletnih in živih dogodkov, s poslabšanjem epidemiološke situacije pa so vse sile usmerili v spletno izdajo.

Frankfurtski sejem letos digitalen; Slovenija sodeluje z virtualno stojnico

"Nihče od nas organizatorjev in strokovnih služb našega partnerja, Cankarjevega doma, ni imel nikakršnih izkušenj s spletnimi sejmi. Platforme nismo imeli, kupiti se je ni dalo, imeli smo samo ogromno volje, da naredimo največji spletni sejem pri nas. Vzor sta nam bila Goeteborški in Frankfurtski sejem, ob vedenju, da je zadnji prejel šest milijonov evrov sredstev za razvoj digitalne platforme. Želeli smo več kot samo seznam povezav na posamezne založbe, želeli smo sejem s spremljevalnim programom, z odprtjem, podelitvami nagrad, pogovori, tujimi gosti, vrhunskimi domačimi literati," je povedal Kafol.

Glede situacije v celotni knjižni branži je dejal še, da so bile "knjigarne 50 dni zaprte in so znova. 600 knjigark in knjigarjev je na čakanju. Spletna prodaja postaja vse pomembnejša, ne more pa nadomestiti izpada prihodkov. V prvem, spomladanskem valu epidemije, je panoga izgubila 2,5 milijona evrov, približno 160.000 knjig manj je bilo prodanih. Samo s sodelovanjem in povezovanjem, skupnimi projekti smo lahko močnejši."

Nekateri knjižni sejmi uspešno prestali prvo spletno izvedbo
Kafol je med drugim dejal še, da je prodaja na nedavno zaključenem hrvaškem sejmu Interliber, ki je ponudil zgolj prodajni del, brez spremljevalnih dogodkov in ob odprtih knjigarnah, presegla vsa pričakovanja: "Nekateri govorijo o revolucionarnem dogodku. Založbe so prodale od tretjine do polovice 'žive' prodaje."

Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol. : Osebni arhiv/Darja Potočan
Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol. : Osebni arhiv/Darja Potočan

Na spletni izvedbi SKS-a pričakujejo vsaj toliko obiskovalcev, kot na sejmu v živo, dosegli pa naj bi od 20 do 30 odstotkov "žive" prodaje, "kar bi bil glede na to, da sejemskih stroškov sodelujoči skoraj nimajo, lep rezultat". Sicer bodo uspeh sejma ugotavljali po njegovem zaključku, saj nimajo primerjav z preteklimi izvedbami.

Vendar obstajata dve pomembni razliki s hrvaškimi sosedi, je opomnil. "Cenovna politika naših založb je bolj konservativna, popusti so manjši, naši mediji pa so mnogo manj naklonjeni spremljanju knjižnega sejma in dogajanja v panogi nasploh. Zavedati se moramo, da ustvarjanje pozitivnega vzdušja okoli sejma, pisanje o literarnih zvezdnikih, afericah, ozadjih ... pripomore k uspehu takih dogodkov in je dobro za vse. Za kupce, avtorje in založnike," je še pojasnil predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol.

36. Slovenski knjižni sejem se bo sklenil v nedeljo, 29. novembra. Sicer pa bo e-Slovenski knjižni sejem odprt do ponovnega odprtja knjigarn oziroma najpozneje do 5. decembra.

Knjige z dodano vrednostjo
Schwentnerjev nagrajenec Primož Premzl