Pisanje Alojza Rebule, člana SAZU-ja in Prešernovega nagrajenca, je v Italiji v zadnjem odbobju deležno vrsto javnih predstavitev in odmevov v tisku. Foto: BoBo
Pisanje Alojza Rebule, člana SAZU-ja in Prešernovega nagrajenca, je v Italiji v zadnjem odbobju deležno vrsto javnih predstavitev in odmevov v tisku. Foto: BoBo
Nokturno za Primorsko
Letos so Rebuli podelili nagrado Mario Rigoni Stern za roman Nokturno za Primorsko, ki ga je v italijanščino pod naslovom Notturno sull'Isonzo prevedla Martina Clerici.
Alojz rebula
Tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti je aprila o Alojzu Rebuli dejal, da je s svojim literarnim delom, a tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Foto: BoBo

O imenovanju so pisatelja obvestili prav ob praznovanju rojstnega dne. Kdaj mu bodo izročili to drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela, pa še ni določeno.
Delo Alojza Rebule je deležno vse več predstavitev in odmevov v italijanskem tisku, konec marca pa so mu v Rivi del Garda za roman Nokturno za Primorsko (v italijanščino ga je pod naslovom Notturno sull'Isonzo prevedla Martina Clerici) podelili književno priznanje Maria Rigonija Sterna. Na začetku aprila mu je med srečanjem v tržaški vladni palači v imenu italijanskih oblasti čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti. O Rebuli je tedaj dejal, da je tako s svojim delom kot zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino.
Projekt Rebula za približanje slovenske kulture Italiji
Na strani Slomedia.it imajo visoko priznanje kot potrditev pozitivnih sadov, ki jih rojeva projekt Rebula. Tega je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, zato da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost in sploh slovensko kulturo.
Univerzalna duhovna tematika s pečatom slovenstva
Leta 1924 rojeni Alojz Rebula je svojo literarno ustvarjanje najprej preizkusil v poeziji, kmalu pa se v celoti posvetil samo prozi. Pripadnik slovenske manjšine že od vsega začetka ustvarja v slovenščini, tudi zaradi tega, ker je v majhnem narodu videl "najprimernejše vesolje" za izživetje "čiste človeške integritete, osvobojene slepil zgodovine".
Že njegova kratka proza je napovedovala nekatere poteze pisateljevega nadaljnjega ustvarjanja. V njej se je uveljavljal Rebulov intelektualizem, ki si prizadeva preseči osebno pa tudi narodnostno tesnobo in negotovost in se posveča univerzalni bivanjski in duhovni tematiki s pečatom slovenstva, zlasti tržaškega.
Rebulov opus med drugim obsega dela Devinski sholar, Klic v Sredozemlje, Senčni svet, V Sibilinem vetru, Zeleno izgnanstvo (triada), Divji golob, Jutri čez Jordan in Snegovi Edena, Kačja roža in Cesta s cipreso in zvezdo.
"Veliko priznanje literarni ustvarjalnosti"
Pisatelju je že čestital minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je odlikovanje označil za veliko priznanje literarni ustvarjalnosti slovenske manjšine v Italiji, seveda pa predvsem priznanje pisatelju, ki je prenesel plemenito krščansko tradicijo v slovensko zgodovinsko in sodobno romanopisje.

Prav tako je literatu čestital ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki meni, da je priznanje toliko večje, ker je Rebula s svojimi deli presegel meje slovenstva in se zapisal v kulturno in duhovno zakladnico evropskega krščanstva. "Kot plodovitemu pisatelju, poznavalcu klasike in sodobne ustvarjalnosti, predvsem pa izjemnemu krščanskemu mislecu, ki s svojimi kolumnami v Družini poglablja in širi obzorja slovenskega kristjana in slehernega dobromislečega rojaka, Vam iskreno čestitam, izrekam globoko zahvalo za Vaše delo in se zahvaljujem za velik prispevek k sodobni krščanski misli in utrjevanju vere," je zapisal v čestitki.