Grafit Ghassana Kanafafija v Betlehemu, svetovno znanega palestinskega pisatelja, novinarja in aktivista druge polovice 20. stoletja. Izbor njegovih kratkih zgodb bo letos med knjigami slovenske humanistične in družboslovne Založbe /*cf. Foto: AP
Grafit Ghassana Kanafafija v Betlehemu, svetovno znanega palestinskega pisatelja, novinarja in aktivista druge polovice 20. stoletja. Izbor njegovih kratkih zgodb bo letos med knjigami slovenske humanistične in družboslovne Založbe /*cf. Foto: AP

Založba /*cf (cf. je okrajšava za primerjavo z drugim tekstom) je razkrila program svojega 28. letnika knjižnih izdaj. V letu 2024 načrtujejo izid 17 knjig, ki bodo dopolnile vse temeljne zbirke založbe. Obljubljajo širok tematski in žanrski razpon založniškega in spremljevalnega programa. Ob tem poudarjajo, da bo tudi v l. 2024 nove spremne študije k prevodnim in izvirnim knjigam prispevalo 12 domačih ter trije tuji avtorji in avtorice.

Načrtujejo izid treh knjig v humanistični prevodni Rdeči zbirki, tri izvirna humanistična dela slovenskih avtoric in avtorja mlajše in srednje generacije v Oranžni zbirki. Po dve novi deli načrtujejo tudi v leposlovni Zeleni zbirki in biografski Rumeni zbirki. V zbirki leposlovja iz neevropskih dežel Kaif pa pripravljajo izbor kratkih zgodb svetovno znanega palestinskega pisatelja, novinarja in aktivista druge polovice 20. stoletja Ghassana Kanafanija. Preostale izide načrtujejo v zbirkah Varia in Extra, ki ju snujejo v sodelovanju s partnerji mednarodne zveze International Union of Left Publishers.

Izbrani naslovi knjig Založbe /*cf v letu 2024

Ruth First: Izbrani spisi
Édouard Louis:
Kdo mi je ubil očeta
David Graeber:
Bulšihti
Walter Rodney
: Ruska revolucija: pogled iz tretjega sveta
Eduard Galean: Nogomet na soncu in v senci
John Macnicol: Neoliberalizacija starosti
Djuna Barnes: Antifona
Ghassan Kanafani: Palestinske zgodbe
Didier Eribon: Življenje, starost in smrt ljudske ženske
Nenad Veličković: Koncerti za oboo
Ičo Vidmar: Druga godba v Ljubljani: sociologija glasbenega festivala
Alenka Pirman: Umetnik in muzej: razstavljanje sporne kulturne dediščine (delovni naslov)
Marko Hočevar: Kolaps tretje poti: kapitalizem po slovensko (delovni naslov)
Zala Bezlaj: Religija in politično v ancien régimu: verske vojne v Franciji (delovni naslov)
ur. Barbara Borčič: Ausstellung! Laibach Kunst

Sorodna novica Dvajset let po uspehu Boga majhnih stvari se vrača Arundhati Roy

Predstavili tudi dve novi knjigi: Azadi in zbornik Vladimirja Martelanca
Knjigo svetovno znane pisateljice, publicistke in aktivistke Arundhati Roy z naslovom Azadi: Svoboda. Fašizem. Književnost je prevedla Ana Kralj, ki je na nedavni novinarski konferenci avtorico opisala kot neutrudno kronistko dogajanja v Indiji, pa tudi komentatorko in angažirano v podajanju mnenja. Po njenih besedah je Arundhati Roy mojstrica prodorne družbene analize, ki jo spoji s poetičnim izvajanjem.

Knjiga Azadi prinaša devet literariziranih esejev o sodobni Indiji, Arundhati Roy je zanjo leta 2023 prejela evropsko nagrado za esej. Roy je sicer zaslovela s svojim prvim romanom Bog majhnih stvari, za katerega je prejela bookerjevo nagrado, v najnovejših esejih z izjemno intelektualno ostrino pa opisuje politične krize, ki indijsko podcelino pretresajo že vrsto let. Razpravlja o jeziku, prevajanju, državnem nasilju, človekovih pravicah in pravicah manjšin ter boju proti ekološkemu pustošenju indijske podceline. Hkrati je Azadi knjiga, ki zajame današnje politično ozračje vsega sveta, so o knjigi zapisali pri založbi.

Gledališki režiser Dragan Živadinov je predstavil zbornik člankov in pisem Vladimirja Martelanca. Kot je dejal Živadinov, ima Martelanc v njegovi umetnosti posebno mesto, ki je v neposredni povezavi s konstruktivistom Srečkom Kosovelom. Pripovedi, ki so se mu leta in leta množile okoli imena Martelanc, so v knjigi dobile svojo zgodovinsko potrditev, z objavo knjige – uredila sta jo Amelia Kraigher in Ravel Kodrič, slednji je tudi zbral gradivo – pa je Martelančev mit postal pomembno kulturno dejstvo o razvoju modernizma 20. stoletja na Slovenskem. Zbornik ima tridelno zasnovo: v prvem delu so članki o umetnosti in literaturi, v drugem programski in družbenopolitični članki in v tretjem pisma.

Sorodna novica Prva prejemnika nagrade Nede Pagon sta Amelia Kraigher in Matevž Kos

Časnikar in urednik Martelanc (1905–1944) velja za utemeljitelja marksistične literarne kritike in esejistike na Slovenskem. Njegovo ime se najpogosteje omenja v povezavi s prodorom avantgardnih tokov v slovensko književnost po prvi svetovni vojni, njegove družbenopolitične analize pa so odločno prispevale k razvoju slovenske publicistike v času med obema svetovnima vojnama, so še zapisali pri založbi.

V spremljevalnem programu tudi festival humanistike in družboslovja
Kreativna urednica Magdalena Germek je predstavila dogodke, ki jih načrtujejo letos. Nadaljevali bodo cikel Knjige in intermezzo v Drama Kavarni, prav tako bodo nadaljevali cikel predavanj Vodnik po humanistiki, ki ga snujejo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo. V sklopu Kooperative THD, neformalnega združenja petih humanističnih založb, v katero so vključeni, pa načrtujejo festival humanistike in družboslovja. Dvodnevni simpozij bodo letos posvetili Sveti Ivani Klavniški.

Odgovorna urednica Amelia Kraigher je na novinarski konferenci poudarila še nekaj dosežkov v preteklem letu. Kot je povedala, so izdali 13 precej zahtevnih knjig in pripravili 31 literarnih prireditev z več partnerji po vsej Sloveniji, poleg tega so se predstavili na šestih literarnih prireditvah v tujini.

Amelia Kraigher, urednica Založbe /*cf, je bila pred kratkim tudi gostja oddaje Razkošje v glavi