Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinka Möderndorferja poznamo kot pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, pa tudi kot radijskega, filmskega in gledališkega režiserja. Letos je poleg dveh pesniških zbirk izdal tudi roman z naslovom Odštevanje.
Boštjan Gorenc - Pižama, pisatelj, prevajalec, pripovedovalec, stand up komik, mojster improvizacije, ustvarjalec podkastov in ambasador branja, ugotavlja, da smo Slovenci zelo pogojeni z jezikom, še zlasti z dvojino.
Britanski umetnik David Shrigley je z vseh vetrov nabral šest tisoč izvodov Da Vincijeve šifre, romana, ki je pred dvajsetimi leti obnorel svet. Recikliral jih je v novo izdajo malo bolj nadčasovnega dela: klasike 1984.
Davorin Lenko je že s prvencem Telesa v temi, romanom, ovenčanim z nagradama kresnik in kritiško sito, izrisal nekatere osnovne koordinate svoje literature.
Društvo slovenskih pisateljev je v sklopu Jenkovih dni podelilo Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Prejel jo je Blaž Božič za pesniško zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem, ki je lani izšla pri Centru za slovensko književnost.
Strah gotovo vpliva na vedenje otrok, saj opozarja pred nevarnostjo. Kako pa ga doživljajo? Kakšen vpliv ima nanje in kako ga koristno izrabiti v pravljicah?
Nada Grošelj, Samo Kuščer in Urša Zabukovec so letošnji nominiranci za Jermanovo nagrado, ki jo Društva slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.
Miljana Cunta se je v slovenski javnosti uveljavila kot urednica, kulturna producentka, prevajalka poezije iz italijanskega in angleškega jezika, predvsem pa kot pesnica.
Za literarno nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, so letos nominirane Anja Mugerli, Jerneja Jezernik, Dušanka Zabukovec, Mirana Likar Bajželj in Vilma Purič.
Kar 140 let je trajalo, a zdaj je prvi uradni slovar švedskega jezika končno v tisku, je sporočil založnik.
Knjižni prvenec Igorja Cvitkoviča Pravljice iz kozarca je nastajal desetletja, tako je mogoče sklepati iz njegovih besed v različnih intervjujih. Od otroštva dalje.
Nagrada za najboljše uredniške dosežke in opus gre letos v roke Amelii Kraigher in Matevžu Kosu, odbor pa izpostavlja, da "prav uredniško delo poskrbi za celovito uresničitev avtorjevih estetskih in duhovnih ambicij”, ki jih nato posreduje bralcem.
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev je nagrado za življenjsko delo podelilo Tatjani Cestnik, za najboljše podnaslovne prevode pa Katarini Jerin, Majdi Oblak, Tatjani Cestnik, Denisu Debevcu, Dušanu Rebolju, Janini Kos in Špeli Tomec.
Razstavo, ki prikazuje zgodovino Čebelic od njihovega začetka pa do danes, je odprla predsednica Nataša Pirc Musar, podelili pa so tudi priznanja nagrajencem prazničnega natečaja Leti, leti - 70 let, ki je potekal v organizaciji Cicibana in Cicidoja.
Režiser Emir Kusturica je na mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu predstavil novo knjigo Kad mrtve duše marširaju (Ko marširajo mrtve duše). "V prepletu nesreč okrog nas sem napisal knjigo, ker je na nek način nadomestek za ustno književnost," pravi.
Slikanica Pručka je Roku Tkavcu in Sabini Šinko prinesla nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Posebno priznanje za kakovost t. i. tipanke je prejela Žiga špaget gre na trnek viset, še eno posebno priznanje pa je šlo Kuharici Uharici.
V Frankfurtu se je končalo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto.
Miha Kovač je v pogovoru kot prednosti Slovenije omenil večjezičnost, lego in odprtost duha, Amalija Maček se je osredotočila na strokovnost in dosežke, veleposlanik Adrian Pollman pa je poudaril agilnost, ki je večje države ne premorejo.
Domača poezija, povsem svež potopis s popotovanja po različnih svetovnih rekah ter prevod letošnjega Sovretovega nagrajenca je le nekaj poudarkov tokratne radijsko-literarne jesenske bere.
Na sklepni slovesnosti 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je Slovenija naziv častne gostje predala Italiji, ob nagradi Fabjana Hafnerja pa je bila podeljena tudi nagrada za mir nemških založnikov in knjigotržcev, katere prejemnik je Salman Rushdie.
Neveljaven email naslov
