Z njimi se je srečala v Bruslju v okviru zasedanja Sveta EU-ja za vzgojo, mlade, kulturo in šport z delegacijo ministrstva. Ob tem je izrazila pričakovanje popolne podpore slovenščine pri storitvah.

Kot je opozorila, "to ni več samo želja, ampak tudi zahteva". Ob tem je pojasnila, da na ministrstvu prvič po skoraj dvajsetih letih temeljito prenavljajo nacionalno zakonodajo za varovanje slovenskega jezika.

Ta bo po novem upoštevala digitalne storitve in tehnologije, ki jih stari zakon še ne zajema, kar bo vplivalo tudi na delovanje tehnoloških podjetij, je sklenila na torkovem srečanju z ameriškim digitalnim velikanom.

Sorodna novica Odbor DZ-ja za kulturo: "Slovenščina mora imeti svoj prostor v digitalnem okolju"

Srečanja se je ministrica udeležila s svetovalcem za medije v kabinetu ministrice Lenartom J. Kučićem, v. d. generalnega direktorja direktorata za medije Blažem Mazijem ter vodjo službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Sonjo Kralj, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Vprašanja so naslavljali tudi pri odboru DZ-ja za kulturo
Vprašanje neuporabe slovenskega jezika se "pri določenih ponudnikih pretočnih storitev, kot sta Netflix in Disney+, pri Applovih pametnih telefonih in tudi pri nekaterih avtomobilskih znamkah pojavlja že nekaj časa," je konec februarja poudarila Tamara Vonta, predsednica odbora DZ-ja za kulturo, ki se je na takratni seji seznanil z (ne)uporabo slovenskega jezika pri nekaterih ponudnikih pretočnih storitev in operacijskih sistemih pametnih telefonov ali avtomobilov, ki so na voljo v Sloveniji.

Sorodna novica Kje je trenutno slovenščina in kako ji kaže na področju digitalizacije?

S problematiko je evropska poslanka Irena Joveva že tedaj tudi seznanila vodje podjetij Apple, Disney, Netflix in Amazon. Kot je pojasnila, je o tem vprašanju začela razmišljati v povezavi s starostniki, ki ne govorijo tujih jezikov, mladino in ranljivimi skupinami, ki so v tem primeru prikrajšani za uporabo določenih storitev v maternem jeziku.

Zakonodaja, ki bi omogočala pravno podlago za ukrepanje
Zakon o javni rabi slovenščine v 20. členu določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Vendar se zakon zdi zastarel, evropska smernica o avdiovizualnih medijskih storitvah pa se je po njenih besedah pri jezikih izkazala za pomanjkljivo.

Inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar je tedaj poudarila, da bi zakonodaja morala biti spremenjena tako, da bi omogočala pravno podlago za ukrepanje.