Prihodnost, ki je ni bilo Vladimirja Kavčiča. Foto:
Prihodnost, ki je ni bilo Vladimirja Kavčiča. Foto:
Mircea Cartarescu se v nostalgiji posveča otroštvu.

Kavčič v delu opisuje moralne, psihološke in sociološke značilnosti časa od konca 2. svetovne vojne do sedemdesetih let, pri tem pa se posveti predvsem posameznikom iz meščanske družbe. V delu se prepletajo tok zavesti, podzavest in dokumentarni odlomki. V Beletrini pa so izšli še prevodi Naravnega romana Bolgara Georgija Gospodinova ter romanov Dobiti žensko Madžara Laszla Darvasija in Nostalgije romunskega pisatelja Mircee Cartarescuja.

Pretresljiv roman o socializmu
Spremno besedo za roman, v katerem je Kavčič popisal domala celoten miselni korpus, s katerim je živel leta in leta, kot je povedal sam, je napisala literarna kritičarka Helga Glušič, ki je delo opisala kot pretresljiv roman: "Zdi se mi kot reka, ki teče čez skale, skozi globoke kanjone in se naposled zlije v morje, kjer se končno umiri v nekem zalivu in tam najde samo sebe."

Pet zgodb o odraščanju
Ob slovenskem izvirniku je pri Študentski založbi izšel še balkanski koktejl, kot ga je poimenoval urednik Mitja Čander. Nostalgija v Romuniji sodi že med klasike, saj je bila v avtorjevi domovini ponatisnjena že desetkrat. V delu, ki ga je prevedel Aleš Mustar, spremno besedilo zanj pa je napisala Carmen Musat, se z glavno temo prepleta pet sicer neodvisnih zgodb. Mircea Cartarescu je roman posvetil svetu otroštva in odraščanja, skupna tema zgodb pa je preobrazba likov, ki skušajo resno krizo, v kateri so se znašli, prebroditi s halucinacijami.

Kako si postaviti življenje po koncu zakona?
Iz Bolgarije prihaja zgodba o človeku, ki se mu je življenje nenadoma sesulo, ko je izvedel, da je njegova žena zanosila z drugim moškim. Prav ista zgodba se zgodi tudi dvema drugima junakoma, enako usodo pa je doživel tudi avtor sam, je povedal prevajalec dela Borut Omerzel, za katerega je spremno besedo prispeval Gančo Savov. Delo preveva črn humor, s katerim pripovedovalec opisuje dogodivščine junaka z istim imenom, starostjo in zanimanji, kot jih ima tudi pisatelj Georgij Gospodinov.

Kronika človeške norosti
Nam geografsko najbližji pa je roman Dobiti žensko, v katerem je združenih 17 vojnih zgodb, nekakšna fiktivna kronika človeške norosti, obsedenosti, krutosti in dobičkarstva, ki ga povzroča vojna, kot je roman opisala prevajalka Marjanca Mihelič. Spremno besedo za delo, ki učinkuje kot metafora, ki presega čas in prostor, je napisala Jutka Rudaš.