Alamut, ki ga je Vladimir Bartol dokončal leta 1938, še isto leto pa je delo ugledalo knjižne police, je prevedeno v več kot 20 jezikov. Foto: Založba Sanje
Alamut, ki ga je Vladimir Bartol dokončal leta 1938, še isto leto pa je delo ugledalo knjižne police, je prevedeno v več kot 20 jezikov. Foto: Založba Sanje
Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, je dogajanje pa postavlha 632 let po tem.
Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, dogajanje pa postavlja 632 let po Fordovem zagonu tekočega traka (1908). Foto: Mladinska knjiga

Natančno bodo morali poznati romana Vladimirja Bartola Alamut in Aldousa Huxleyja Krasni novi svet, ob njiju pa bodo potem razmišljali o temi letošnjega maturitetnega eseja Človek v kolesju sistema. Bodočim maturantom v pomoč in preostalim poslušalcem v premislek in estetski užitek bomo romana predstavili v četrtkovih Literarnih večerih ob 21.05 na 1. programu Radia Slovenija: Bartolov Alamut bo na sporedu jutri, 23. marca, Huxleyjev Krasni novi svet pa teden zatem (30. marca).

Preteklost ali prihodnost: oblika se spreminja, vsebina pa ostaja ista
Vladimir Bartol je roman Alamut napisal na pragu druge svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psihološki, idejni in v nekem pogledu celo filozofski roman. Zaradi tematike – manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideološke vznesenosti – je roman namreč aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Oblike manipuliranja se sicer spreminjajo, namen pa ostaja enak: doseči oziroma obdržati oblast. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.

Tudi črnoutopični roman angleškega pisatelja Aldousa Huxleyja z ironičnim naslovom Krasni novi svet dokazuje, da se oblika spreminja, vsebina pa ostaja ista. Pripoved o totalitarizmu in manipuliranju z množicami tokrat ni postavljena v daljno preteklost, ampak v daljno prihodnost, v obeh primerih pa bi bila lahko tudi v sedanjosti. Tudi ta roman je izšel v tridesetih letih 20. stoletja, avtor ga je izdal leta 1932 po daljšem bivanju v tedaj fašistični Italiji. Literarni večer je pripravila Nada Barbarič Naskov, profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad.

V. M.