Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Knjiga obsega 313 strani, založila jo je Založba Inštituta za novejšo zgodovino, sozaložnik pa je Arhiv Republike Slovenije. Čeprav veliko knjig in zgodovinopisja opisuje čas prve svetovne vojne, je to eno prvih celostno zastavljenih del s tematiko begunstva.

Knjigo sestavljajo trije sklopi, prvo obdobje vojne od 1914 do 1915, čas soške fronte do leta 1917 in čas vračanja beguncev. Knjiga ne obravnava vojnih operacij, pač pa se v celoti nanaša na civilno prebivalstvo.

"Sam Bovec, pa Čezsoča, Plužna, ta osrednji del bovške kotline, je takoj ob nastopu vojnega stanja z Italijo izseljen, v roku 24 ur oziroma 36 ur, kolikor traja izselitev," je povedal Jernej Komac.

Medtem ko so prebivalce omenjenih krajev izselili večinoma v notranjost Avstro-Ogrske, na Kranjsko in Dolenjsko, Štajersko, Koroško, veliko tudi v okolico Dunaja in celo na Češko ter v Nemčijo, pa so prebivalce krajev, ki so jih zasedli Italijani, prebivalce Žage in Srpenice, izselili v Italijo. "Gre za tako opisovanje življenja v begunstvu kot opisovanja življenja v neposrednem zaledju fronte, gre za območja Trente in Loga pod Mangartom, ki med vojno nista bila izseljena," pojasnjuje avtor.

Zadnji sklop opisuje vračanje beguncev po zadnji avstro-ogrski ofenzivi, ki je fronto premaknila na Piavo v Italijo. "Razmere zaradi porušitve hiš in ostankov vojne niso bile primerne za množično naseljevanje, tako da gre postopoma, z nekimi začasnimi barakami."

Žal dandanes po več kot sto letih še zmeraj poročamo o istih travmah.

Knjiga o bovških beguncih med prvo svetovno vojno