Lovorika, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (DSP), je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad. Predsednik društva Dušan Merc je ob današnji razglasitvi nominirancev spomnil, da Jenkovi nagradi posebno status daje to, da jo pesniki podeljujejo pesnikom. Še posebej pa ga veseli, da je nagrada poimenovana po Simonu Jenku, "ki je s svojim odnosom, načinom in posebnim liričnim izrazom pravzaprav prvi največji slovenski pesnik po Francetu Prešernu".

Sorodna novica Nina Dragičević: Ljubav reče greva

Leta 1984 rojena Nina Dragičević v eksperimentalni pesniški poemi Ljubav reče greva "z zvočno-ritmičnimi elementi ter gramatično nepravilno sintakso omogoča uvid v presek individualne in družbene sodobnosti". V zbirki s pomočjo drobcev iz teoretskih besedil predstavi absurdne anekdote, polne črnega humorja, iz življenja "prekarne kulturne delavke" in "lezbijke slovenskega porekla".

Sorodna novica Sergej Harlamov: Ne bi se rad ujel v vnaprej pripravljene mitologije

Pesniška zbirka Mnogoboj mitologij leta 1989 rojenega Sergeja Harlamova je po presoji komisije intelektualno in estetsko provokativna. Prinaša metapoezijo, ki prevprašuje položaj in smisel poezije v sodobnem svetu, hkrati pa prevprašuje tudi "vse druge spoznavne tvorbe družbene zavesti in razmerja med njimi".

Sorodna novica Franci Novak: Vračanje pogleda

Zbirka Vračanje pogleda, ki jo podpisuje Franci Novak (1969), prinaša "prefinjeno besedno tkanje, v katerem izstopa valujoča, skrbno izpisana skladnja, ki izrisuje prostore in občutja. Novakov pesemski svet je skonstruiran s pogledom fotografa, hkrati pa se sprva zunanji kadri v neki točki pesmi premaknejo v notranji pogled človeka."

Kaja Teržan (1986) je veliko kritiško zanimanje požela s prvencem Delta, v zbirki Krog pa nadgrajuje svoj specifični pesniški glas. "Nekaj je gotovo: Opraviti imamo z zelo prepričljivo in tudi (formalno) inventivno nadgradnjo pesničine poetike in to dejstvo postavlja Krog v sam vrh trenutne pesniške produkcije na Slovenskem," beremo v utemeljitvi.

Leta 1955 rojeni Zoran Pevec je kot najstarejši med letošnjo peterico nominiran s svojo osmo pesniško zbirko Kako postati nihče. V njej so, kot piše v utemeljitvi, zbrane kompleksne pesmi, ki "nudijo literarni užitek in s svojo večpomenskostjo dosegajo najvišjo raven pesniških stvaritev".

Negotovost postfaktičnega sveta
O nominirancih je odločala petčlanska komisija, ki ji je predsedovala Barbara Korun. Po njenih besedah se je komisija odločila, da bo v letošnjem izboru dala prednost mlajšim, eksperimentalnim, provokativnim in intelektualno zahtevnejšim pesniškim glasovom.

Komisija se je prav tako odločila za raznolikost. Vsaj dva od nominirancev sta "bolj zatišana, a najdevata svojo pot skozi labirint sodobnega sveta", nekatere zbirke pa so "bolj eksplicitno angažirane, v smislu, da uprizarjajo socialno in družbeno nasilje". V vseh petih nominiranih delih je po mnenju predsednice komisije prisotna "negotovost postfaktičnega sveta, kjer ni nič takšnega, kot se zdi".