In delež teh stroškov je od 40 do 50 odstotkov na vsakem projektu, kar smo morali zagotavljati iz lastnih sredstev. Do zdaj smo to krpali denimo z donacijami ali mednarodnimi projekti, prodali pa smo tudi stanovanje v Trnovem, s katerim smo razpolagali," pojasnjuje finančni položaj Društva slovenskih pisateljev (DSP) njegov podpredsednik Dušan Šarotar.

Na občnem zboru Društva slovenskih pisateljev je bil predstavljen zaključni račun za preteklo leto in je bila finančna bilanca izravnana. Foto: BoBo
"Država bi se morala zavedati, da gre za društvo pisateljev in ne ekonomistov."

Seriji odstopov, ki so se te dni zvrstili v DSP-ju, sledi predvsem omenjanje nevzdržnega finančnega modela društva, ki pod vprašaj postavlja njegove prihodnje projekte.

Dušan Šarotar je povedal, da je v prostorih društva pretekli četrtek potekal občni zbor, na katerem je bil predstavljen zaključni račun za preteklo leto in je bila finančna bilanca izravnana. "Smo pa ugotovili, da s trenutnimi viri za to in prihodnje leto ne bomo več zvozili, se pravi, da zdajšnji finančni model društva ni vzdržen," je pojasnil. Znižani prihodki, ki pridejo od Javne agencije RS za knjigo (JAK) in iz drugih virov, ne zadoščajo za kritje stroškov zaposlenih, pravi podpredsednik društva.

Letošnja Vilenica ima že odobrena projektna sredstva, festival pa je v 70 odstotkih že pripravljen. Foto: Adnan Hadžan
Podpredsednik društva Dušan Šarotar. Foto: Vilenica

Letošnja Vilenica ima že odobrena projektna sredstva
Trenutno sta na DSP-ju zaposleni dve osebi, sicer pa so sodelovali še s štirimi strokovnimi sodelavkami, ki so s 1. aprilom odpovedale sodelovanje z društvom. Dve od teh nekdanjih honorarnih sodelavk sta sodelovali pri pripravi festivala Vilenica, v pisateljskih krogih pa so se pojavile bojazni, kaj bo po njunem odhodu s tem mednarodnim festivalom. Šarotar je zagotovil, da festival Vilenica ni ogrožen, in dodal, da trenutno iščejo novo sodelavko ali sodelavca, ki bi prevzel tehnično izvedbo mednarodnega festivala Vilenica.

Za izvedbo letošnje Vilenice imajo po sogovornikovih besedah že odobrena projektna sredstva, festival pa je v 70 odstotkih že pripravljen. "Program je dokončan, gostje so povabljeni, vse to je bilo do odhoda dveh honorarnih sodelavk že narejeno."

Po vzoru Slovenske matice?
Glede na to, da zdajšnji finančni model društva ni vzdržen, je vprašanje, ali bi bilo smiselno društvo preoblikovati. Šarotar je kot možnost omenil, da bi v DSP-ju sledili vzoru Slovenske matice. Ta je leta 2017 dobila svoj zakon, s katerim so Slovenski matici od lani od ministrstva za kulturo in ministrstva, pristojnega za znanost, zagotovljena sredstva za delovanje in sofinanciranje stroškov dela zaposlenih.

DSP in JAK
Z JAK-a so sporočili, da so DSP-ju v zadnjih petih letih namenili skupno 1.648.500 evrov sredstev. Leta 2014 399.511, leta 2015 396.372 in leta 2016 405.776. Padec financiranja od JAK-a za okoli 170.000 evrov pa je zaznati leta 2017, ko je DSP od agencije prejel 234.040 evrov, leto pozneje pa le še 212.800. So pa na JAK-u pojasnili, da je do padca sredstev v letu 2017 prišlo, ker je DSP do vključno leta 2016 podeljeval tudi štipendije iz naslova knjižničnega nadomestila. Ta so znašala v letu 2014 168.511,20 evrov, v letu 2015 173.372 evrov in v letu 2016 182.326,80 evrov. Tako je dejansko tudi med letoma 2014 in 2016 društvo za projekte imelo na razpolago od 223.000 do 230.000 evrov.

Na agenciji za knjigo so opomnili: "Do spremembe sistema podeljevanja delovnih štipendij z naslova knjižničnega nadomestila je prišlo zaradi sprejema novega Zakona o knjižničarstvu in Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila. Od leta 2017 dalje štipendije z naslova knjižničnega nadomestila podeljuje JAK."

Glede padca sredstev za DSP v letu 2018 so pojasnili še, da je agencija v letu 2017 društvu namenila tudi sredstva na javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige, izbranih na razpisih programa EU-ja, Ustvarjalna Evropa, podprogram Kultura. Kot so še dodali na agenciji, je lani takšen razpis objavilo ministrstvo za javno upravo in podvajanje razpisa na JAK-u ni bilo smiselno.

Direktorica JAK-a Renata Zamida. Foto: Val 202/Jože Suhadolnik

Ob tem so na agenciji opozorili še, da je njihova direktorica Renata Zamida v svoji izjavi za Televizijo Slovenija govorila o zahtevku za črpanje denarja agencije, ki ga morajo pogodbeniki oddati po tem, ko so jim bila razpisna sredstva že odobrena. Kot so pojasnili, DSP do danes ni oddal zahtevka za izplačilo subvencije na področju literarnih prireditev in bralne kulture za leto 2019, je pa 25. marca oddal zahtevek za izplačilo subvencije na področju mednarodnega sodelovanja.

Po odstopu predsednice društva
O slabih finančnih razmerah DSP-ja se je začelo govoriti, ko so te privedle do odstopa predsednice društva Aksinje Kermauner, ki je za stanje okrivila mačehovski odnos države do pisateljev in tudi kulture na splošno: "Država je v resnici tako ugledno organizacijo, kot je DSP, spravila povsem na kolena."