Aksinja Kermauner:
Aksinja Kermauner: "Država ima do društva mačehovski odnos. Treba se je zavedati, da gre za skoraj 150 let staro društvo, da se je prav v prostorih društva dogajalo osamosvajanje in se je pisala zgodovina slovenskega naroda." Foto: Televizija Slovenija
Sorodna novica Po zgolj nekaj mesecih odstop Aksinje Kermauner s čela Društva slovenskih pisateljev

Aksinja Kermauner je na današnji izredni seji upravnega odbora tudi uradno podala svoj odstop. Kot je pojasnila, odstopa, ker se ne strinja z odnosom države do društva, ki bi po njenih besedah za normalno delovanje potrebovalo še enkrat toliko sredstev. "Država je v resnici tako ugledno organizacijo, kot je DSP, spravila povsem na kolena," je prepričana Kermaunerjeva.

To je pojasnila z dejstvom, da društvo zaposlenim ni moglo zagotoviti niti osnovnih plač, prav tako ni imelo na voljo dovolj sredstev za vzdrževanje društva. Člani organov društva so denimo svoje funkcije opravljali častno in si zaradi finančne podhranjenosti društva niso izplačevali sejnin. Po njenih besedah bi moralo društvo že lani poleti, ko se je aktualna kriza nakazovala, poiskati kriznega menedžerja. A člani društva so tedaj verjeli, da bodo lahko sami obvladovali položaj.

Gostja v studiu: Aksinja Kermauner
Sorodna novica DSP z današnjim dnem brez predsednice in še štirih sodelavk

Še odhod četverice sodelavk
V ponedeljek so nato še štiri administrativne in strokovne sodelavke DSP-ja ponudile odstop, ker jim društvo ni moglo izplačati honorarjev, ki so jih zaslužile. Takrat pa je po besedah Kermaunerjeve počilo, saj so v DSP-ju ob tem ugotovili, v kakšnem položaju se je društvo dejansko znašlo: "Država bi se morala zavedati, da gre za društvo pisateljev in ne ekonomistov. Država bi morala poskrbeti za naš osnovni obstoj."

Svoj odstop je poleg administrativnih sodelavk društva Nike Brajnik, Nine Kokelj, Agate Šimenc in Nane Vogrin v teh dneh ponudila tudi članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Aksinja Kermauner je povedala, da novega člana oziroma članico odbora ta hip še iščejo. Glede govoric o slabih odnosih med člani društva pa je dejala: "Z odnosi je tako. Če je veliko denarja, so odnosi krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop."

Kaj se dogaja z Društvom slovenskih pisateljev?

V včerajšnji oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija (prispevek si lahko pogledate levo) so predstavili, da je DSP od Javne agencije za knjigo RS (JAK) med letoma 2014 in 2017 prejel v povprečju nekaj manj kot 230.000 evrov na leto, lani pa 212.800 evrov, sicer pa društvo letno razpolaga z okoli pol milijona evrov. Od tega po besedah donedavne predsednice okoli 60 odstotkov društvo pridobi od države, drugo pa si morajo iz donacij, članarin, oddaje društvenih nepremičnin in drugih virov zagotoviti sami.

Med projekte DSP-ja med drugim spadata mednarodni festival Vilenica (na posnetku) in Slovenski dnevi knjige. Foto: Ivo Štefanič/Vilenica
Med projekte DSP-ja med drugim spadata mednarodni festival Vilenica (na posnetku) in Slovenski dnevi knjige. Foto: Ivo Štefanič/Vilenica

Kermaunerjeva je opomnila, da je iz ponazoritve financiranja društva mogoče razbrati zgolj, koliko sredstev je to prejelo za svoje delovanje, ne pa tega, koliko projektov je dejansko izvedlo s tem denarjem ‒ od mednarodnega festivala Vilenica in Slovenskih dnevov knjige do projektov, kakršna sta Trubarjev sklad in Litterae Slovenicae. Po njenih besedah bi DSP potreboval še vsaj enkrat toliko sredstev, kot jih ima trenutno na razpolago, da bi lahko izvedel vse svoje projekte in za kritje samega delovanja društva.

Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), s katero DSP po besedah Kermaunerjeve dobro sodeluje. Foto: Val 202/Jože Suhadolnik
Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), s katero DSP po besedah Kermaunerjeve dobro sodeluje. Foto: Val 202/Jože Suhadolnik

"Tudi s peresom ustvarjamo boljši svet."
"Država ima do društva mačehovski odnos. Treba se je zavedati, da gre za skoraj 150 let staro društvo, da se je prav v prostorih društva dogajalo osamosvajanje in se je pisala zgodovina slovenskega naroda. In društvo je zelo izgubilo pomembnost tudi zato, ker ni imelo na razpolago dovolj sredstev," je menila in ob tem razmišljala, da "gre denar za marsikaj, za društvo, ki podpira knjigo, bralno pismenost in ostalo, pa ni denarja". To je po njenih besedah zelo težko sprejeti: "Tudi s peresom ustvarjamo boljši svet. Kultura vodi svoj narod naprej, brez kulture pa narod umre. In tega bi se morali zavedati."

Aksinja Kermauner je pojasnila še, da je ob ponedeljkovi izjavi direktorice JAK-a Renate Zamida prišlo do nesporazuma, saj je društvo oddalo svoj prispevek za črpanje sredstev te agencije: "JAK moramo zelo pohvaliti, saj smo zmeraj zelo dobro sodelovali. Zahtevek smo preverjeno oddali." Kot pa so danes sporočili iz JAK-a, je DSP svoj prvi in edini letošnji zahtevek oddal 25. marca ter da je torej izjava direktorice JAK-a glede tega pravilna.

Nove volitve predvidoma v drugi polovici maja
Upravni odbor društva je danes seznanila s svojim odstopom, a je ta ne more razrešiti s funkcije predsednice, saj jo je potrdil občni zbor. Posledično so sklenili, da bodo nove volitve na občnem zboru, ki bo predvidoma v drugi polovici maja, do tedaj pa bo Kermaunerjeva opravljala funkcijo predsednice v odstopu. Za vodenje društva bo po lastnih besedah pooblastila zdajšnjega podpredsednika Dušana Šarotarja in podpredsednico Gabrielo Babnik.

Prvi odziv Aksinje Kermauner po odstopu s čela DSP