Pisatelj je v svojih romanih slikal življenje v Egiptu in Kairu, islamski skrajneži pa so ga večkrat obsodili bogokletja.

Nobelovo nagrado je Mahfuz prejel leta 1988, žirija pa ga je v utemeljitvi opisala kot avtorja, ki je z raznolikimi odtenki zaznamoval dela in ustvaril arabsko pripovedno umetnost, ki se obrača k celotnemu človeštvu.Foto: Reuters

13 let zapletov
Nobelovec Mahfuz je umrl 30. avgusta 2006 v 95. letu starosti. Kmalu za tem so se egiptovske oblasti zavezale, da se mu bodo poklonile s postavitvijo muzeja. A prišlo je do ponavljajočih se zamikov izpeljave projekta. Po pisanju lokalnih medijev zaradi birokratskih zapletov in zaradi nemirov, ki so zajeli Egipt po vstaji proti dolgoletni avtoritarni vladavini 82-letnega Hosnija Mubaraka leta 2011.

Literarni zaklad: našli še neznane zgodbe nobelovca Naguiba Mahfouza

Četrt, kjer je zaživela Kairska trilogija
V nedeljo sta muzej vendarle odprla egiptovska ministrica za kulturo Inas Abdel Dajem in minister za antikvitete Kaled El Enani. Muzej je v prenovljeni zgradbi iz 18. stoletja, ki stoji v islamskem, zgodovinsko pomembnem predelu Kaira, imenovanem al Azhar, v katerega je Mahfuz postavil večino svojih del. Omenjeno lokacijo so za muzej izbrali tudi za to, ker se nahaja v bližini pisateljeve rojstne hiše.

V muzeju so na ogled Mahfuzova dela, njihovi prevodi ter nekaj rokopisov. Med eksponati so tudi predmeti, ki so pripadali pisatelju, denimo nagrade, ki jih je prejel v dolgoletni karieri. Med njimi sicer ni Nobelove nagrada, ki ostaja v lasti pisateljeve družine.

Nagib Mahfuz se je rodil leta 1911 v Kairu. Napisal je več kot 50 romanov, Nobelovo nagrado za književnost, s katero je postal prepoznaven tudi v nearabskem svetu, je prejel leta 1988. V slovenščini je dostopna njegova Kairska trilogija, ki jo sestavljajo romani Pot med palačama, Palača poželenja in Cukrarska ulica, pa tudi zbirka kratke proze Pravi čudež in roman Ogledala.

Muzej je zaživel v stavbi iz leta 1774 v starem mestnem jedru. Foto: Reuters

Tarča islamskih skrajnežev
Leta 1994 je Mahfuza pred njegovo hišo v Kairu zabodel islamski skrajnež, ki je v enem od pisateljevih romanov prepoznal bogokletne trenutke. Mahfuz je napad preživel, toda zaradi poškodovanega živčevja je imel odtlej težave z desno roko, kar mu je otežilo pisanje. Kljub temu je ostal vitalen do zadnjega: pisal je kolumne za lokalni časopis in se skoraj vsak večer srečeval s prijatelji ter snoval nove zgodbe.

Egiptovska ministrica za kulturo Enas Abdel Dajem ob odprtju muzeja. Foto: Reuters