Mesto Gradec se je z nagrado poklonilo življenjskemu delu 76-letnega pisatelja, čigar ustvarjanje je, kot so zapisali v obrazložitvi, pomembno prispevalo h kulturnemu samorazumevanju govorcev manjšinskega jezika. Lipuš je ob prevzemu nagrade dejal, da mu ta pomeni "delček uresničene domovine".
Da je lahko nagrajenec prvič v zgodovini postal v slovenščini pišoči avtor, so morali spremeniti pravila podeljevanja. Doslej so namreč določala, da lahko priznanje prejmejo le pisatelji, ki ustvarjajo v nemščini. Nagrado podeljujejo bienalno, med dobitniki pa so velika literarna imena, kot so Elias Canetti, Peter Handke, Herta Müller in Josef Winker.
Pisatelj, pedagog in urednik Florjan Lipuš sodi med ključne koroške avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku. Za njegovo prozo je značilno nekonvencionalno prikazovanje sodobne zamejske koroške resničnosti skozi osebno življenjsko izkušnjo.
Zmote dijaka Tjaža, njegovo verjetno najbolj znano romaneskno delo, ki je izšlo leta 1972, lahko prebirajo tudi nemški in francoski bralci. Posveča se tudi kratki prozi, ki je pogosto osredotočena na ogroženo individualnost, razkroj subjekta v socialnih in kulturnih strukturah ter kritiko provincialne utesnjenosti. Med kratkoproznimi deli so najbolj znana Prošnji dan, Jalov pelin in Odstranitev moje vasi.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen; leta 2004 je prejel Prešernovo nagrado, leto pozneje je prav tako kot prvi avtor, ki piše tudi v slovenskem jeziku, prejel častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, pred dvema letoma pa je prejel Petrarkovo nagrado.
Florjan Lipuš se je rodil leta 1937 v Lobniku nad Železno Kaplo. Pisateljev opus je tesno povezan z njegovim življenjem, posebej so ga zaznamovala leta šolanja v gimnaziji in v škofijskem internatu na Plešivcu pri Celovcu, kar se začuti tudi v njegovem prvem izdanem romanu Zmote dijaka Tjaža. Deloval je tudi kot učitelj in ravnatelj na avstrijskem Koroškem.