Vse tri knjige so izšle v zbirki Aut, po besedah Primoža Reparja pa jim je skupno tudi to, da vse tri prinašajo filozofijo v dialogu z umetnostjo. Knjiga Andreja Medveda združuje eseje in razprave o umetnosti in filozofiji, ki potrdi značaj seksualne diference kot ontološke diference. Tekst je po avtorjevih besedah razdeljen na tri - deluzovske - platoje: roka kot Geschlecht, ki spregovori o Stupičevi, Artaudovi in Heideggerjevi roki kot spolu, vrsti, rodu in družini, spolnosti, generalogiji, kar vse vsebuje in izraža ta pojem.

Drugi plato je misel o objektu mali a kot vaginalnemu obrazcu, simbolu spolne shizme, ki nastopa v Sadovi filozofiji in romanih, v nietzschejanskem pojmovanju ženske kot eine Wirkung in die Ferne, a tudi v Brdarjevi postavi Križanega. Tretji plato pa je odrešitev, ukinitev in premaganje ter sprava prvih dveh kot Todestrieb - gon smrti v Pregljevi podobi Diptihon kot avtorjevi dediščini.

Poskus razumevanja Paula Celana
Gadamerjevo delo Kdo sem Jaz in kdo si Ti? je pomemben prispevek k razumevanju poezije Paula Celana, ki se giblje na presečišču področij filozofskega in literarnovednega raziskovanja. S svojim komentarjem niza pesmi Kristal diha Gadamer ne ponuja le filozofskega uvida v Celanovo skrivnostno pesniško govorico, temveč obenem razpira globino razmerja med jazom in tijem, so zapisali pri založbi. Predgovor h knjigi in obe sklepni besedi - k prvi in k drugi, pregledani in dopolnjeni izdaji - na jedrnat način obravnavajo širši kontekst Gadamerjevih poskusov razumevanja Celanovega dela, namreč na hermenevtični problem metodologije interpretacije pesniškega besedila, ki ga avtor razume kot neskončen pogovor v procesu približevanja smislu teksta. Delo je prevedel Andrej Božič, ki je prispeval tudi spremno besedo.

Sproščujoča preosnova Heideggerjevega spisa
Ob izdaji Heideggerjevega Izvora umetniškega dela, je zazvenela avtorjeva osvobajajoča komponenta. Delo med drugim razgrajuje tudi zapovedane forme, kot so razumevanje, kako da je treba pojmovati vlogo umetnika, kakšna sme biti njena družbenost, še zlasti v družbi, ki svoj identitetni izvor vidi v romantičnem narodnostno-osvobodilnem gibanju in njeni "umetniški" resnici.

Tej vodilni niti sledi tudi novi prevod Aleša Košarja in Sama Krušiča. Ta vsebuje rešitve, ki kažejo na zgodovinsko pogojeno recepcijo spisa in zarisujejo temelje njene sproščujoče preosnove, so o Heideggerjevem delu zapisali pri založbi. Spremno besedo podpisuje Dean Komel.