Tako kot v številne druge knjige v največji spletni knjigarni je tudi v Moj boj mogoče
Tako kot v številne druge knjige v največji spletni knjigarni je tudi v Moj boj mogoče "pokukati". Foto: Amazon
Med recenzijami uporabnikov lahko naletimo tudi na take - predvidevamo, da sarkastične - "ocene": "Moram priznati, da mi je nerodno, da za tega gospoda nisem še nikoli prej slišal. Tip me fascinira in moja edina kritika je na račun tega, da ni pozneje napisal ničesar drugega več. Hitler je duhovit, zadene bistvo in v bralcu zbudi potrebo po še. 10/10, 5 zvezdic." Foto: Amazon
Mein Kampf
V Nemčiji so distribucijo del nacistične ideologije, vključno s svastiko in pozdravom z iztegnjeno roko, prepovedali po drugi svetovni vojni. Danes pa pravzaprav Moj boj v Nemčiji ni zares prepovedan, ampak le lastniki avtorskih pravic - bavarska deželna oblast, ki jih je v denacifikaciji prevzela osrednji nacistični založbi Eher-Verlag, tiskanja ne pusti, da ne bi s tem navdihovali desničarskih skrajnežev. Lastnica pravic - zvezna dežela Bavarska - si ves ta čas prizadeva preprečiti kakršne koli ponatise, ni pa zakona, ki bi prepovedoval posedovanje ali menjavo izvirnika. Od leta 2016 pa bo knjigo mogoče ponatisniti brez posebnega dovoljenja, razen če bi se izkazalo, da je ponatis namenjen vzbujanju sovraštva. Knjiga je prevedena v nekaterih drugih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Foto: EPA

Čeprav se sporna knjiga že leta tiska in prodaja le v minimalnih nakladah, pa se njena e-različica v zadnjem času redno pojavlja na Amazonovih in iTunesovih seznamih "Naj 20" - najbolje prodajanih e-knjig - v sekcijah politike, zgodovine in filozofskih knjižnih del. Na britanski podstrani spletne knjigarne Amazon je tako ena od digitalnih različic Mein Kampfa šesta najbolje prodajana e-knjiga s področja nemške zgodovine in dvajseta med (avto)biografijami druge svetovne vojne.

E-knjigo je lažje prebrati "na skrivaj"
Chris Faraone, avtor več političnih knjig in člankov na temo gibanja Occupy, je v eseju na temo Mein Kampfa zapisal, da knjiga "morda sledi podobnemu trendu kot opolzki in ljubezenski romani". "Ljudje Mojega boja morda niso hoteli kupiti pri Borders (veriga knjigarn, op. n.) ali ga razstaviti na knjižni polici v dnevni sobi, kaj šele, da bi bili zaloteni, da ga berejo na podzemni železnici," je njegova logika. "Toda sodeč po stotinah komentarjev na spletu, pa je bralcem všeč, da se da digitalno kopijo po tihem preučiti in nato skriti v mapo ali pobrisati."

In prav taki vzgibi so pri nakupu e-različic 50 odtenkov sive, sklepa Faraone. Statistična analiza, ki jo je opravilo Ameriško združenje piscev ljubezenskih romanov, je namreč pokazala, da "kupci ljubezenskih romanov pokupijo več e-knjig kot ljudje, ki berejo predvsem druge žanre".

Etični kompromis: Brez oglaševanja, a vseeno na prodaj
"Priljubljenost" Mojega boja je narasla po lanski digitalni izdaji, ki ameriške kupce stane pičlih 99 centov. Po mnenju marsikoga to pravzaprav ni nič slabega - "Razumeti je treba, da bomo, če se od takih ljudi ničesar ne naučimo, tudi sami padli v podobne pasti," piše eden od komentatorjev na Amazonu - pa je založnik Michael Ford, ki sicer priznava, da "je prodaja odlična", pri vsem skupaj tudi v etični zagati, češ da ga je strah, da bi knjigo kdo lahko zlorabil. "Knjige večinoma nismo promovirali; sklenili smo, da bomo pač pustili, da se tiho razširi med vsemi, ki imajo zanjo resnično akademsko ali zgodovinsko zanimanje."

Deset milijonov izvodov v obtoku
Vodja nacistične stranke Adolf Hitler je Moj boj napisal med prestajanjem zaporne kazni v landesberški trdnjavi leta 1923. Prvi del obsežne knjige z naslovom Eine Abrechnung (Obračun) je izšel leta 1925, drugi (Die Nazionalsozialistische Bewegung - Nacionalsocialistično gibanje) leto pozneje, v njej pa je Hitler prepletel zgodbo o mladosti in svoje antisemitistične poglede. Medtem ko so se prve kritike žaljivo spravile na knjigo in jo zbadljivo poimenovale Moj krč, je bilo nekaj let pozneje vse drugače. O knjigi, v kateri je Hitler natančno lociral sovražnika, ki spodkopava nemško blaginjo, so z velikim navdušenjem pisala glasila sindikatov, citirali so jo celo pridigarji Evangeličanske cerkve.

V Nemčiji je bilo do leta 1945 natisnjenih deset milijonov izvodov knjige, od leta 1936 je vsak novoporočeni par v Nemčiji knjigo dobil v dar kot poročno darilo od nacistične države.