Povečano zanimanje za Marxa se letos kaže tudi v prodaji njegovega življenjskega dela, knjige Kapital. Foto: Wikipedia Commons

Marxov koncept komunizma je tako nedodelan in protisloven, da se nanj nihče ni mogel opreti. Prvi, ki je prekinil z Marxovo teorijo, je bil Lenin. Vrnitev k pravemu Marxu po mnenju Leva Krefta danes ni več mogoča. V 60. letih prejšnjega stoletja je novo branje Marxa sicer še lahko osvežilo marksizem, danes pa kaj takega ni več mogoče.

Tine Hribar je doktor političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil pobudnik nastanka Nove revije in njene znamenite številke 57 z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Foto: BoBo

V zdajšnjem času tako rekoč ni več salonskih komunistov, ki razpravljajo, meni Hribar. So pa po njegovem komunisti postali estradniki in nastopači, ki se ne odpovejo revolucionarnemu nasilju. Po Kreftu so največji marksisti pri nas lastniki podjetij, menedžerji in ministri, ki govorijo, da bo nova kriza zagotovo prišla, ne znajo pa razložiti, kako bo prišla in so prepričani, da se je ne dá preprečiti. S tem potrjujejo najbolj pozitivistično branje Marxa, teorijo o zgodovini razrednih bojev, in da je država orodje v rokah vladajočega razreda, kar celo Lenin do neke mere zanika.

Filozofa, akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft, sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kreft je bil direktor Marksističnega centra in poslanec takoj po osamosvojitvi, Hribarja pa je pred osamosvojitvijo komunistična partija umaknila z univerze in je sodeloval pri dogodkih, ki so pripeljali do osamosvojitve. Oba sta bila dejavna v času osamosvajanja, ko smo prekinili z marksizmom.

Lev Kreft je doktor filozofskih znanosti, redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju. Med drugim je bil direktor Marksističnega centra in poslanec v prvem sklicu Državnega zbora RS. Foto: RTV SLO

Največji napredek v tem času je bil resnični dialog, meni Kreft. Ne le na javnih soočenjih, nasprotniki so bili v pravem stiku. Tega stika pa danes med nasprotniki – razen v javnih soočenjih – ni. Čas dialoga je takrat povzročil okoliščine, ki niso končale v totalitarnih ukrepih, ampak je prišlo do soglasja ob konkretnem dejanju. Bistvo političnega je kompromis, brez katerega ne prideš nikamor. Kreft poudarja, da to ne pomeni samo, da si toleranten, da razumeš drugega, ampak da pot nikoli ne gre po skrajnem robu, ampak po sredini. Brez takšnega dialoga pa bi ne bilo osamosvojitve, dodaja Hribar. Takšno sodelovanje je omogočilo spravno slovesnost v Rogu. Proti njej sta bili obe strani. Nadškof Alojzij Šuštar je kljub nasprotovanju klerokatolikov vztrajal do konca, poudarja Hribar in dodaja, da je na drugi strani imel Milan Kučan tudi nasprotnike med skrajnimi levičarji.

Hribar in Kreft o vračanju Marxa.

Tine Hribar in Lev Kreft sta bila gosta oddaje Arsov forum. V oddaji, ki jo lahko poslušate na spodnji povezavi, je beseda tekla tudi o vplivu katolicizma na slovenski marksizem, o posledicah svetovnih sprememb, ki jih uvaja papež Frančišek, in o tem, katerih napak danes ne smemo ponoviti, ko se v javnosti pričakujejo skrajne rešitve.