64-letni Grossman, ki je bil leta 2010 tudi gost ljubljanskega festivala Fabula, je v zadnjem času večkrat javno izrazil podporo izraelskim ugovornikom vesti, zavzel se je za ustanovitev palestinske države in opozarjal, da se je treba izogniti vojni z Iranom.

Ime letošnjega lavreata je razkril minister za izobrazbo Naftali Bennett, ki velja za ultranacionalista; v utemeljitvi je Grossmana opisal kot "enega najbolj vznemirljivih in vplivnih glasov v izraelski književnosti".

Grossman je najbolje prodajan izraelski avtor, čigar dela so prevedena v 36 jezikov, v slovenščini je dostopen roman Glej geslo: ljubezen. Že zdaj je prejemnik številnih književnih nagrad: med drugim je bil imenovan za francoskega viteza umetnosti in književnosti, je pa tudi prejemnik mirovne nagrade nemških knjigotržcev in izraelske književne nagrade emet. Lani je z romanom A Horse Walks Into a Bar (Pride konj v bar) osvojil mednarodno nagrado booker, s katero Britanci nagrajujejo posamična dela svetovnih avtorjev, ki so bila prevedena v angleščino.

Grossmanov sin je bil leta 2006 ubit v spopadih Izraela z Libanonom. Po njegovi smrti je pisatelj (v družbi še dveh pomembnih izraelskih pisateljev, Amosa Oza in A. B. Jeošue, sprti strani v Libanonu pozval k premirju na odmevni novinarski konferenci.

Spravljivi ton politike
Nacionalno priznanje za književnost bodo Grossmanu izročili na dan neodvisnosti (19. aprila), kar je po Bennettovih besedah "korak k spravi" v deželi, ki je razklana okrog vprašanja vojne in miru. V govoru pred svojo stranko je minister pozneje sicer poudaril, da se "politično ne strinja s pisateljem Davidom Grossmanom". "Ampak on ni pisatelj politične levice in jaz nisem minister desnice. Minister za izobraževanje celega Izraela sem ... nastopil je čas, da zacelimo rane."

Enkrat je nominacijo že zavrnil
V kolumnah, ki jih objavlja v časopisu Haaretz, Grossman piše o tem, da Izrael "na zasedenem ozemlju spodbuja krivičnost, zatiranje in pobijanje civilistov". Leta 1995 je svoje ime protestno umaknil iz konkurence za nacionalno priznanje za književnost, ker je premier Benjamin Netanjahu takrat zaradi "ekstremizma in protisionizma" razrešil več članov žirije.

Grossman včeraj v izjavah za javnost ni mogel skriti svojega presenečenja nad tem, da je bil izbran. "Ne vem, kdo v tistem odboru me je izbral, sanja se mi ne, ampak bila je odločitev, ki je temeljila na umetniških merilih."

Oskarjevski nominiranec doma nima podpore
Vest iz Izraela prihaja ravno v obdobju, ko so odnosi med vodilnimi figurami kulturne srenje in ministrico za kulturo Miri Regev še posebej napeti. Prejšnji mesec je ministrica namreč javno izjavila, da si film Žalitev (L'insulte), ki je letos nominiran za tujejezičnega oskarja, te časti ne zasluži, češ da blati izraelsko vojsko.