Natančneje, 20. novembra bo minilo 100 let od smrti pisatelja, ki se je neizbrisno zapisal v zgodovino ruske (pa tudi svetovne) literature; a, kot kaže, je Rusija - pravzaprav Kremelj - pozabil/a na to dejstvo. Ne samo da v Rusiji ne pripravljajo večjih slavnostnih prireditev, bralnih večerov, simpozijev in kar je podobnih prireditev ob obletnicah smrti, oziroma o kakršnih koli pripravah ni sledu, tudi najnovejša ruska filmska priredba romana Ana Karenina ni našla primernega distributerja, kar pomeni, da filma sploh ne bo v kinodvorane.

Spomin živi drugje
Obletnica Tolstojeve smrti je pravzaprav precej bolj opažena drugod po svetu; celo na Kubi in v Mehiki pripravljajo festivale, povezane s Tolstojem. In če nič drugega, bodo marsikje izdali nove prevode njegovih del. Kot svojevrsten spomin pa lahko štejemo tudi film The Last Station (Zadnja postaja), ki se ukvarja z zadnjima dvema letoma Tolstojevega življenja, predvsem pa v ospredje postavlja njegovo ženo Sofijo. Oba glavna igralca Helen Mirren in Christopher Plummer sta bila nominirana za oskarja, a sta ostala praznih rok.

Mladi ga tako rekoč ne poznajo več
V Rusiji pa ime pisatelja, ki je eden izmed glavnih, če ne kar največji predstavnik objektivnega realizma (Dostojevski sodi pod t. i. psihološki realizem), vse bolj zamira in vedno več mladih ne pozna več njegovih del - ta so za marsikoga preobsežna (Vojna in mir obsega več kot tisoč strani, Ana Karenina pa tudi ne zaostaja veliko), pa tudi njegovi dolgi opisi narave v današnjem času ne žanjejo več tolikšnega navdušenja kot nekdaj. Ena izmed možnosti (čeprav morda ne najboljša) seznanjanja novih generacij s pisateljevim delom je tudi film, a tudi ta možnost, glede na to, da celovečerec Ana Karenina ni dobil distributerja, ostaja neizrabljena. Moskovski radio Odmev Moskve je celo poročal, da večina mladih, ki hodijo v kino, ne vedo, kdo je Ana Karenina, in da taki filmi ne bi privabili množic. Kremelj - od katerega bi se verjetno pričakovalo kakšno dejanje - ostaja mrtvo tiho. Uradne počastitve stoletnice očitno ne bo.

Ustanoviteljica založniške hiše Glas Nataša Perova pa meni, da apatija do Tolstoja kaže na neko globljo težavo; na to, da ljudje berejo šundromane. V časih Sovjetske zveze ljudje enostavno niso prišli v stik s tujimi avtorji in so zato toliko bolj brali ruske pisatelje. Danes pa je po mnenju Perove ruska kultura postala preveč skomercializirana, kar pomeni, da tudi mladi ruski pisatelji z izkazanim talentom ne morejo objavljati svojih del.

Nekaj srečanj le bo
Kljub temu pa se bo v Rusiji zgodilo vsaj nekaj dogodkov, ki bodo počastili pisateljevo smrt. Tolstojev prapravnuk pripravlja akademsko konferenco, ki bo potekala na družinskem posestvu 200 kilometrov južno od Moskve, poleg tega pa je načrtovano tudi neformalno srečanje piščevih potomcev; s Sofijo sta imela trinajst otrok.