Matej Hriberšek (1972), prvi prejemnik Jermanove nagrade, je klasični filolog, prevajalec in docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Foto: Filozofska fakulteta
Matej Hriberšek (1972), prvi prejemnik Jermanove nagrade, je klasični filolog, prevajalec in docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Foto: Filozofska fakulteta

Če je Hriberšek pri slovenjenju in komentiranju Plinija lahko konzultiral prevode in komentarje v drugih jezikih, pri drugem nagrajenem prevodu, Herbersteinovi kompilaciji Ljubemu zanamstvu, takih pomagal skoraj ni imel.

Iz utemeljitve nagrade
Naravoslovje 1
"Plinijev monumentalni tekst v Hriberškovem prevodu je slovenskim govorcem verjetno laže berljiv, kot je bil v latinski različici svojim sodobnikom," so še zapisali v utemeljitvi nagrade. Foto: ZRC SAZU

Jermanovo nagrado je Društvo slovenskih književnih prevajalcev ustanovilo za uspešne prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada nosi ime po prevajalcu in filozofu Franetu Jermanu (1933-2002) ter je bila ustanovljena že leta 2013, vendar je do zdaj še niso podelili, ker kljub velikemu številu dobrih del s področja, ki ga nagrada pokriva, tudi po večkratnih pozivih niso prejeli zadostnega števila predlogov, o katerih bi komisija za nagrade in priznanja lahko presojala.

Komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Tina Mahkota, Nives Vidrih, Andrej E. Skubic in Primož Vitez je odločala o nagradi.

Naravoslovje in avtobiografska kompilacija
Matej Hriberšek je prevedel več temeljnih del antične znanosti, izvirno spisanih v stari grščini ali latinščini, in jih opremil z izčrpnimi spremnimi študijami in opombami.

Naravoslovje (Naturalis historia) obsega prvih šest knjig enciklopedičnega Naravoslovja rimskega polihistorja Plinija Starejšega, ki združujejo tedanjo vednost ter hipoteze o kozmologiji in geografiji. Ljubemu zanamstvu (Gratae posteritati) pa je do zdaj malo raziskana avtobiografska kompilacija barona Žige Herbersteina, ki sodi v obdobje zgodnje novoveške latinščine.

Plinijevo besedilo, ki ni leposlovje ali esejistika
Denimo, besedilo pri geografiji na številnih mestih sestavljajo katalogi golih imen. A za temi imeni se skriva veliko podatkov, ki so jih preučevalci izluščili še iz drugih antičnih virov in povezali z ugotovitvami današnje znanosti. Na tej osnovi je Hriberšek prispeval poglobljen komentar, ki po dolžini kar dvainpolkrat presega izvirnik, prevod pa oplemenitil še z jezikovno lahkotnostjo in aktualnostjo, je komisija zapisala v utemeljitvi.

Plinij velja za zelo težkega in napornega latinskega pisca, vendar slovenski bralec ob njem ne dobi tega vtisa in tudi ne zazna, da gre za prevodno besedilo: Plinijev monumentalni tekst v Hriberškovem prevodu je slovenskim govorcem verjetno laže berljiv, kot je bil v latinski različici svojim sodobnikom.

Herbersteinova kompilacija: svojevrsten unikum v Hriberškovem prevodnem opusu
Prevod Herbersteinove kompilacije Ljubemu zanamstvu pa je pionirski podvig, ki ga je oteževalo veliko dejavnikov: poškodbe izvirnika, napačni zapisi že tako težko izsledljivih krajevnih imen, tiskarske napake, pa tudi cel arzenal včasih zelo obskurnih citatov in aluzij na klasične in sočasne teme. Poleg strokovnega znanja in potrpežljivega raziskovanja in primerjanja je bilo pri prevajanju treba mobilizirati širok razpon slogov in registrov.

Besedilo, pripisano Herbersteinu, vsebuje tako baročno nabrekle periode v uvodu kot suhe, ekonomične stavke v prvem, proznem delu. Drugi, pesniški del pa prinaša pesmi drugih avtorjev, zložene v Herbersteinovo čast v najrazličnejših metričnih obrazcih. Te pesmi je prevajalec prenesel v slovenščino v ustreznih pesniških oblikah in tako še enkrat dokazal ne le svojega obsežnega in poglobljenega znanja ter temeljitosti, temveč tudi jezikovno mojstrstvo.

Če je Hriberšek pri slovenjenju in komentiranju Plinija lahko konzultiral prevode in komentarje v drugih jezikih, pri drugem nagrajenem prevodu, Herbersteinovi kompilaciji Ljubemu zanamstvu, takih pomagal skoraj ni imel.

Iz utemeljitve nagrade