Najnovejšo ekranizacijo Velikega Gatsbyja je leta 2013 režiral Avstralec Baz Luhrmann. Nicka Carrawaya je v njej igral Tobey Maguire. Foto: IMDb
Najnovejšo ekranizacijo Velikega Gatsbyja je leta 2013 režiral Avstralec Baz Luhrmann. Nicka Carrawaya je v njej igral Tobey Maguire. Foto: IMDb

V ZDA se bodo avtorske pravice za Velikega Gatsbyja, enega največjih romanov 20. stoletja in ameriške književnosti na splošno, iztekle 1. januarja 2021. Od tega trenutka naprej bo delo v javni domeni, kar pomeni, da ga bo dovoljeno svobodno prirejati. In očitno je pomembno, kdo bo priložnost izkoristil prvi: že štiri dni pozneje, 5. januarja, izide roman Nick. Farris Smith bo v njem popisal predzgodbo lika Nicka Carrawaya, pripovedovalca, ki ponuja vstop v eksotični Gatsbyjev svet. Založba novo knjigo opisuje kot priložnost, da Nick "iz sence stopi pod žaromete" – Smith namreč popisuje čas, preden je Nick Jaya sploh poznal.

Naslovnica prve izdaje Velikega Gatsbyja velja za enega največjih oblikovnih dosežkov na svojem področju. Naročilo za ilustracijo je takrat še neznani umetnik Francis Cugat dobil, medtem ko je roman še nastajal, končana pa je bila še pred njim. Pisatelju je bila ilustracija v slogu art decoja tako všeč, da jo je vključil v roman: Daisy Buchanan jo je opisal kot 'dekle, katere raztelešeni obraz je lebdel nad temnimi napušči in slepečimi znaki'. Foto: Wikipedia
Naslovnica prve izdaje Velikega Gatsbyja velja za enega največjih oblikovnih dosežkov na svojem področju. Naročilo za ilustracijo je takrat še neznani umetnik Francis Cugat dobil, medtem ko je roman še nastajal, končana pa je bila še pred njim. Pisatelju je bila ilustracija v slogu art decoja tako všeč, da jo je vključil v roman: Daisy Buchanan jo je opisal kot 'dekle, katere raztelešeni obraz je lebdel nad temnimi napušči in slepečimi znaki'. Foto: Wikipedia

"In tako se prebijamo naprej, čolni proti toku"
F. Scott Fitzgerald je roman Veliki Gatsby postavil v "bučna dvajseta" leta 20. stoletja (ang. roaring twenties), tik preden je zrušenje Wall Streeta razkrinkalo duhovno siromaštvo za bleščečim pročeljem časa. Roman, ki je izšel leta 1926, je že takrat veljal za najiskrenejši in najbolj neizprosen portret ameriških ekscesov v obdobju prohibicije. Takoj po prvi svetovni vojni je ameriško gospodarstvo cvetelo, cene delnicam so vrtoglavo rasle, ženske so dobile volilno pravico, alkohol so prepovedali z ustavo (kar je seveda vodilo v razcvet črnega trga), v ospredje pa se je prebila nova zvrst afroameriške glasbe, džez. Fitzgerald je obdobje zato krstil za "dobo džeza" (The Jazz Age). Veliki Gatsby je pripoved o bajno bogatem Jayu Gatsbyju in njegovih zloglasnih zabavah na Long Islandu v času, "ko je bil džin nacionalna pijača in seks nacionalna obsesija".

Do danes je svoj izvod razmeroma kratkega romana kupilo več kot 25 milijonov bralcev.

Tridesetletnik v eksistencialni stiski
Romanopisca Farrisa Smitha (Blackwood, The Fighter, Desperation Road) je Carrawayev lik od nekdaj najbolj zanimal. "Njegovo tuhtanje o 30. rojstnem dnevu in desetletju negotovosti, ki se je razprostiralo pred njim, me je v isti starosti nagovorilo," je povedal za časopis The Guardian. "Še vedno se velikokrat počutim enako – kot da sem razpet med spoznanji, ki pridejo z letom, in ignoriranjem teh istih spoznanj."

"Ko sem pred nekaj leti nazadnje bral roman, mi je lik Nicka spodbudil domišljijo, ker o sebi razkrije tako malo. Nisem si mogel kaj, da ga ne bi začel dopolnjevati v svoji glavi. Edina rešitev je bila, da to prelijem na papir. Zato sem se oprijel ideje in pustil, da so me gnala čustva ob branju romana."

Razvrat Pariza in New Orleansa
Založba No Exit napoveduje, da bo roman Nick "prepojen z dovolj alkohola, strtimi srci in globokim koprnenjem, da bo prepričal tudi najbolj skeptične ljubitelje zlate dobe". O zapletu vemo le, da se bo "junak opotekal od opustošenja, ki ga je na lastni koži izkusil v bojnih jarkih prve svetovne vojne". Podal se bo na "pot odrešitve, ki ga popelje od strastne, na propad obsojene romance v Parizu do dih jemajoče norije v New Orleansu, kjer prav tako ne manjka razvrata in nasilja".

Urednik založbe Geoffrey Mulligan verjame, da ima v rokah izjemno zgodbo. "Bojni jarki in kraterji od eksplozij so neverjetno življenjski, tišina v predorih je oglušujoča. In zaključek, ki dokonča Nickovo zgodbo in obenem ponudi iztočnico za svet West Egga, je popoln."