Foto: ARS
Foto: ARS

V njem je realistično prikazala težave ženske v malomeščanskem okolju – pripovedovalka omahuje med željami in stvarnostjo, med Henrikom in vsakdanjim življenjem z možem Ottom. Odlomek iz romana, ki ga je prevedla Marija Zlatnar Moe, v Literarnem nokturnu interpretira Iva Krajnc Bagola. Undset je v poznejših letih pisala predvsem zgodovinske romane o socialnih in verskih bojih ter za svoje pisanje leta 1928 prejela Nobelovo nagrado.

"Ampak kaj, za vraga, bi lazil v cerkev ... Gromovnik ima več moči kot kakšen ubožen pastor."
Oddaja Humoreska tega tedna je v maju namenjena odlomkom iz romanov Arta Paasilinne (1942–2018), ki bi v aprilu praznoval osemdeset let. Tokrat je na vrsti roman Gromska strela! v prevodu Julije Potrč Šavli. Na kriznem sestanku finskih bogov se izriše jasen sklep – ljudje vanje ne verjamejo več. Vrhovni bog Gromovnik zato na Zemljo pošlje svojega sina, da bi finski narod spreobrnil k pravi veri. Hitro se izkaže, da bo imelo božanstvo polne roke dela – v deželi vladata apatija in pomanjkanje vsakršnih vrednot. A Gromovnikov sin ima skrivno orožje ... Odlomek v oddaji je z začetka romana, v katerem se seznanimo z odnosom kmeta in starinarja Sampse Ronkainena do starih bogov in z razmerami na njegovi kmetiji.

Foto: Wikipedia Commons
Foto: Wikipedia Commons

"Ljubezni in pesmi je poln moj raj!"
Jezikoslovec in pesnik Friedrich Rückert se je rodil leta 1788 v Schweinfurthu kot najstarejši sin odvetnika. Po šolanju na mestni gimnaziji je nadaljeval študij na univerzah v Würzburgu in Heidelbergu. Leta 1820 se je na Dunaju učil perzijščine pri znamenitem orientalistu Josephu von Hammerju - Purgstallu in čez šest let postal profesor za orientalske jezike na univerzi v Erlangenu, leta 1841 pa je prevzel katedro za orientalske jezike na univerzi v Berlinu. Leta 1849 se je umaknil v pokoj in do smrti leta 1866 živel na svojem posestvu v Neusesu pri Coburgu. Rückert je pesniško pot začel v obdobju, ko se je Nemčija borila z Napoleonovo okupacijo.

V svojo prvo pesniško zbirko Nemške pesmi je uvrstil niz sonetov Oboroženi soneti in v njih ognjevito ubesedil čustva svojih sonarodnjakov. Rückert je bil lingvistični genij. Obvladal je 42 jezikov, poleg klasičnih in živih evropskih vključno z albanščino tudi hebrejsko, turško, arabsko, perzijsko, sanskrt in nekaj tihomorskih jezikov. Pisal je ljubezensko poezijo, najbolj pa ga poznamo prek uglasbitev njegovih pesmi Gustava Mahlerja. Oba umetnika je namreč družila usoda očetov, ki so jima umrli otroci. Tako so nastale znamenite Pesmi za umrla otroka, pa tudi ciklus uglasbenih Rückertovih pesmi. Vse pesmi je za oddajo Literarni portret prevedel Matej Venier, interpretira pa jih Rok Matek.

"Vsa ta smrt traja vsega nekaj ur."
Španski pesnik Fernando Valverde se je rodil leta 1980 v Granadi. Njegove knjige v prevodih izhajajo po Evropi, Latinski Ameriki in v Združenih državah. Prejel je nekaj najprestižnejših nagrad za špansko poezijo. Skoraj dvesto kritikov in raziskovalcev z več kot stotih mednarodnih univerz ga je izglasovalo za najtehtnejšega špansko pišočega pesnika, rojenega po letu 1970. Valverde je vodilni predstavnik t. i. poezije negotovosti, ki raziskuje, kako se pesniški jezik spoprijema z izmuzljivostjo resničnosti in postopkom upomenjanja; poudarja vzbujanje čustev in si prizadeva za ustvarjanje vzgibov, ki bi sprožili čustveni tok in ustvarili izrazito osebno bralsko izkušnjo. Fernando Valverde je gostujoči profesor književnosti na Univerzi Virginia, pred prihodom v ZDA pa je deset let delal kot dopisnik vodilnega španskega dnevnika El Pais z Balkana in Bližnjega vzhoda. Izbrane pesmi, ki jih v Literarnem nokturnu interpretira Gašper Lovrec, temeljijo na pesnikovi bosanski izkušnji; iz knjige Vztrajanje hudega jih je izbral in prevedel Andrej Pleterski.

"Tišina je oblika, ki je šla mimo."
Ameriški modernistični pesnik Wallace Stevens (1879–1955) je služboval kot zavarovalniški agent, a je njegova poezija precej filozofska in meditativna. Prvo pesniško zbirko z naslovom Harmonium je objavil leta 1923, po njej pa še nekaj pesniških zbirk. Leto dni pred smrtjo, leta 1954, je izšla njegova pesniška zbirka s petindvajsetimi pesmimi z naslovom Skala. Vanjo so vključene nekatere Stevensove najboljše pesmi, ki so sicer precej abstraktne, a najceloviteje predstavljajo njegovo pesniško ustvarjanje. V Literarnem nokturnu jih šest iz omenjene pesniške zbirke interpretira Iva Krajnc Bagola.

SPORED LITERARNIH ODDAJ 22. maj – 28. maj 2022

22. maj
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Arto Paasilinna: Gromska strela!

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Tracey Emin: Nenavadna dežela

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Friedrich Rückert

Literarni nokturno – 23:00 (Ars)
José Saramago: Kajn

23. maj
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Fernando Valverde: Križi in sence

24. maj
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Michel de Montaigne: Iz Esejev

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Wallace Stevens: Skala, pozne pesmi

25. maj
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Branko Gradišnik: Če zdaj doma na zofi kdaj

26. maj
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Patrick White: Razpoke v steklu

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
John Cheever: Srečanje z očetom

27. maj
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Andrej Makuc: Denar je sveta vladar

28. maj
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Magda Szabo: Vrata

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Marko Pogačar: Minestrone