Pospremljena je bila z interpretacijo literarnih del Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Marije Kostnapfel, Marija Čuka in številnih drugih z mestom v zalivu povezanih avtorjev in avtoric, ta cikel pa končujemo z nestereotipnimi skritimi pogledi na "mesto neobstoja" Maura Covacicha.

V nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo predstavili izbrana poglavja iz Covacichevega dela Trst, obrnjen na glavo. Avtor, ki je v Trstu preživel vse otroštvo in mladost, je na mesto, ki mu pravijo tudi "mesto neobstoja", podal svež pogled. O tem se boste lahko prepričali ob poslušanju izbranih odlomkov v interpretaciji dramskega igralca Tomaža Gubenška, sedanjega dekana na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Gregor Strniša (1930-1987). Foto: RTV Slovenija
Gregor Strniša (1930-1987). Foto: RTV Slovenija

Igralec Matej Puc pa bo nocoj v oddaji Literarni nokturno, ki jo predvajamo na prvem in tretjem radijskem programu, prebiral poezijo Gregorja Strniše. Odveč je poudariti, da je ta slovenski književnik močno zaznamoval zgodbo slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja. Njegov knjižni prvenec je bila zbirka Mozaiki, ki je izšla leta 1959 v Kopru. Zasnoval jo je kot sklenjeno celoto, vendar posamezne pesmi med seboj še niso bile tako povezane kot v njegovih poznejših zbirkah, na primer v Odiseju, Zvezdah in zlasti Očesu. V vsaki izmed teh namreč posamezni cikli iz petih pesmi sestavljajo knjigo poezije, v kateri sta pomembna vrstni red in zgodbeni lok; pesmi v Mozaikih pa so, nasprotno, razmeroma samostojne celote: v začetnih prevladujejo impresije, osebno doživljanje, postopoma pa se svetlejši toni barvajo temneje, nakazuje se tematiziranje neskladnosti med resničnostjo in sanjami.

Literarni program bo danes prinesel še eno oddajo, v kateri bo v ospredju poezija, in sicer Literarni portret, posvečen pred sto leti rojenemu pesniku, novelistu in pisatelju za otroke Mohammedu Dibu, ki velja za enega najuglednejših v francoščini pišočih alžirskih književnikov. Do smrti leta 2003 je ustvaril obsežen opus, več kot 30 romanov je posvetil predvsem alžirskemu boju za neodvisnost, napisal pa je tudi številne zbirke kratke proze in poezije. Tri njegove romane, združene v trilogijo z naslovom Alžirija, smo v slovenskem prevodu dobili že leta 1962, pozneje pa za naše prevajalce in založnike očitno ni bil več zanimiv. V oddaji Literarni portret bomo predstavili avtorjevo poezijo, ki jo je izbrala in poslovenila Klarisa Jovanović.

Jurge Luis Borges (1899-1986). Foto: AP
Jurge Luis Borges (1899-1986). Foto: AP

Tega, da za prevajalce ni bil zanimiv, pa gotovo ne moremo trditi za enega najvplivnejših pisateljev 20. stoletja, iz čigar dela je zajemal tudi postmodernizem argentinskega pesnika in prozaista Jorgeja Luisa Borgesa. Ne nazadnje mu je literarni hommage namenil tudi Umberto Eco v romanu Ime rože, in sicer v liku slepega meniha, čuvarja knjižnice Jorgeja. Tudi Borges je bil knjižničar, zaradi bolezni mrežnice pa je popolnoma oslepel. V njegovem literarnem izrazu je knjižnica nekakšna sopomenka za labirint, ki je pri Borgesu metafora za svet. O tem najbolj eklatantno pripoveduje zgodba Babilonska knjižnica, v torkovem Literarnem nokturnu pa boste lahko slišali interpretacijo njegove kratke zgodbe Vsiljivka. Prvič jo je objavil v drugi izdaji El Alepha leta 1966, štiri leta pozneje pa je bila v Brodijevem poročilu prva izmed zgodb. V obsežnem Borgesovem opusu je prav ta zgodba nenavadno kruta. Razlagali so jo z vidika psihoanalize, antropologije, družboslovja in drugih ved.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo

V torkovem Literarnem večeru pa bomo podrobneje spoznali življenje in delo še enega mednarodno priljubljenega pisatelja, Jeroma Klapke Jeroma. Kdo ne pozna njegove knjige Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo? Vsekakor pa to ni edino Jeromovo delo, ki ga je vredno prebrati. V slovenskih prevodih imamo tudi deli Trije možje se klatijo in Dnevnik romanja. Jerome je bil in je še izredno priljubljen britanski avtor, predvsem zaradi svojega smisla za humor. Življenje pa ga ni prav nič razvajalo; od štirinajstega leta naprej je moral trdo delati. V zvezi s tem je v Treh možeh v čolnu v svojem slogu zapisal: "Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo. Dolge ure bi lahko posedal in ga opazoval. Rad ga imam vselej ob sebi in že ob misli, da bi ga opravil in se ga znebil, me zaboli srce." V drugi knjigi z naslovom Lenobne misli lenobnega človeka pa: "Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela." Literarni večer o Jeromu je leta 2010 pripravila Mateja Perpar, režiral pa Igor Likar.

Pozornost bomo prihodnji teden namenili tudi grški antični pesnici Sapfo, ki se je trdno zasidrala v svetovni literarni kanon. Živela je v sedmem in šestem stoletju pred našim štetjem na otoku Lesbos. Njena poezija, ki jo je zaznamoval kult Afrodite, je označena za lirsko in homoerotično. Prva pesem, ki jo boste lahko slišali v srednem Literarnem nokturnu, je posvečena prav boginji Afroditi, hkrati pa je to edina Sapfina pesem, ohranjena v celoti, preostale so fragmenti. Poslovenil jih je Marko Marinčič, za radijski medij pa interpretirala dramska igralka Stannia Boninsegna.

Andrej Makuc: Fenizirani krofi

Tokratni pregled literarnih oddaj 3. programa našega radia – programa Ars tudi končujemo z Literarnim nokturnom, in sicer petkovim, v katerem boste slišali zgodbo Andreja Makuca Fenizirani krofi. Leta 2015 je Makuc zanjo prejel prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Duhovita pripoved o na videz vsakdanjem opravilu, peki krofov, ki pa od človeka zahteva veliko spretnosti in znanja, je pred petimi leti prepričala žirijo, kdo bo zmagovalec letošnjega 29. natečaja programa Ars, pa bomo izvedeli 27. julija.

Spored literarnih oddaj med 19. in 25. julijem

19. julij
Humoreska tega tedna - 14.05 (Ars)
Rado Murnik: Prvikrat v Ljubljani
Spomini, pisma in potopisi - 18.05 (Ars)
Mauro Covacich: Trst, obrnjen na glavo
Literarni portret - 22.05 (Ars)
Mohammed Dib
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gregor Strniša: Mozaiki

20. julij
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anamarija Bezjak: Pesmi

21. julij
Literarni večer - 21.00 (Ars)
Jerome Klapka Jerome: Lenobne misli lenobnega človeka
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jorge Luis Borges: Vsiljivka

22. julij
Literarna matineja - 11.05 (Ars) Jane Austen: Prevzetnost in pristranost
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Sapfo: Pesmi

23. julij
Literarni večer - 21.05 (Prvi) David Albahari: Apatrid
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) Els Beerten: Vsi si želimo nebes

24. julij
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Andrej Makuc: Fenizirani krofi

25. julij
Izbrana proza - 18.00 (Ars)
Pavao Pavličić: Leksikon nekoristnih spoznanj
Literarni nokturno - 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Louis-Ferdinand Céline: Potovanje na konec noči